Jedro

Tožba je bila zavrnjena, ker je pri tožniku podan dejanski stan 3. odst. 40 člena ZDS (predstavlja nevarnost za javni red države).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ki jo je tožnik vložil pri oddelku za notranje zadeve občine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbi 1. in 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od leta 1975 dalje že večkrat obravnavan in pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj, prav tako pa je bil večkrat obravnavan tudi pri sodniku za prekrške zaradi storjenih prekrškov zoper javni red in mir. Glede na to, da vsi postopki pred sodiščem in pred sodnikom za prekrške ter odmerjene kazni niso prinesle željenih prevzgojnih učinkov, je tožena stranka ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red. Zato ni ugodila njegovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 3. odstavka 40. člena navedenega zakona.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil res nekajkrat obravnavan tako pred sodiščem kot pri sodniku za prekrške, vendar je mogoče z ustreznimi poizvedbami ugotoviti, da v zadnjem letu ne več. Vsem tem postopkom so bile vzrok neurejene družinske razmere, saj sta z bivšo ženo po razvezi zakonske zveze še naprej živela v skupnem stanovanju, čeprav razumevanja med njima ni bilo. Kasneje je bila njegova bivša žena z odločbo temeljnega sodišča z dne 10.4.1990 določena za imetnico stanovanjske pravice na stanovanju v stanovanjskem bloku, on pa bi se moral iz tega stanovanja izseliti, ko bi mu bivša žena preskrbela najnujnejše prostore. Teh ni našla, kljub temu pa je od njega zahtevala, da navedeno stanovanje zapusti. Prav v zvezi s tem je pogosto med njima prihajalo do sporov. Ker jih sama nista bila sposobna rešiti, so posredovali tudi delavci policije, ki jih je obveščala bivša žena o določenih njegovih ravnanjih. Z njegovo izselitvijo iz navedenega skupnega stanovanja se je položaj povsem spremenil. Svoje življenje si je uredil. Z delom v svojem poklicu - zidar si ustvarja primerne dohodke, ki mu omogočajo tudi normalno življenje. V ... si je našel stanovanje in z lastnico sklenil najemno pogodbo. Redno plačuje najemnino in vse druge stoške, ki so vezani na njegovo bivanje v tem stanovanju. Na novem naslovu je tudi prijavljen od 6.7.1992 leta dalje. Za svojega otroka redno plačuje preživnino, z njim ima stalne stike. Poleg preživnine za otroka prispeva tudi na drug način, saj otroku prinaša obleko, obutev in vse ostalo, kar potrebuje. Njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne pomeni nevarnosti za javni red, varnost, ali obrambo države, saj je oseba, ki je povsem vživeta v svoje okolje z vsemi pozitivnimi lastnostmi in navadami. Svojih dolžnosti se zaveda in jih v celoti izpolnjuje. Njegovo sedanje življenje je prilagojeno vsem družbenim normam. Prav tak način njegovega življenja omogoča tudi normalno življenje njegovemu otroku. V navzkriž z zakonom je prihajal le v določenem obdobju, ko stvari zanj niso bile urejene tako, kot bi morale biti. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red države, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih.

Po 1. in 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92), na katera se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje: pridobi državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče (1. odstavek); ne glede na izpolnjene pogoje iz 1. odstavka tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona (da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - 3. odstavek).

Ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih in ki ga tudi tožnik v upravnem postopku (tožnikovo zaslišanje pri toženi stranki z dne 2.9.1992) ni izpodbijal in ga tudi ne izpodbija v tožbi, po presoji sodišča, kar pravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, kaže na to, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red države (cit. določba 3. odstavka 40. člena navedenaga zakona, v zvezi z 8. točko 1. odstavka 10. člena tega zakona). Zato je po presoji sodišča tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, ko ni ugodila tožnikovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

Sodišče pojasnjuje tožniku, da njegove tožbene navedbe o tem, da si je v zadnjem letu uredil življenje, da ustvarja primerne dohodke, da skrbi za otroka in da je sedanje njegovo življenje prilagojeno vsem družbenim normam, ne morejo vplivati na navedeno odločitev tožene stranke, ki ima oporo v citirani določbi zakona.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis.