Jedro

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delavcem, ki prvič začne opravljati delo z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela (pripravnik) za določen čas, je zakonita. Ker je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v skladu z zakonom, delavec pa tudi ni ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev preoblikovanja tako sklenjenega delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi poteka časa za katerega je bilo sklenjeno. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in denarne zahtevke tožnice. Ugotovilo je, da je tožnica sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ko ji je delovno razmerje po prvi pogodbi prenehalo, je bila na intervencijo inšpektorja za delo sklenjena 30. 6. 1997 nova pogodba za določen čas do 31. 12. 1997 zaradi opravljanja pripravništva. Ko je potekel s pogodbo določen čas, je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z razlogi prvostopne sodbe, da tožnica ob sklenitvi druge pogodbe o zaposlitvi še ni imela pogojev strokovne izobrazbe za opravljanje pripravništva na delovnem mestu prodajalke. Ta pogoj je izpolnila šele v času trajanja delovnega razmerja po drugi pogodbi in v tem času je opravila tudi pripravniški izpit. Tožnici je delovno razmerje po drugi pogodbi zakonito prenehalo s potekom časa in za namen, za katerega je bilo sklenjeno.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo, ne da bi izrecno navedla, iz katerih revizijskih razlogov. Iz vsebine revizije pa smiselno izhaja, da uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), ter revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Navaja, da sodbi nimata razlogov o tem, zakaj je bila tožena stranka upravičena skleniti delovno razmerje ponovno za določen čas, čeprav je bil v prvi pogodbi izrecno določen pogoj, da se po uspešno opravljenem pripravništvu sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Druga pogodba o zaposlitvi je le nadaljevanje prve, po kateri je tožnici delovno razmerje prenehalo še preden je opravila pripravniški izpit. Da bi svojo kršitev popravila, je tožena stranka šele na intervencijo inšpekcijskih organov omogočila tožnici sklenitev nove pogodbe.

Tožnica meni, da je šlo pri drugi pogodbi le za nadaljevanje prve in bi bilo zato treba upoštevati tudi v prvi pogodbi določeni pogoj, da bo po uspešno opravljenem pripravništvu sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Sodišče naj bi s svojo odločitvijo, ki ne temelji na razlagi nejasnih pogodbenih določil v korist tožeče stranke, zmotno uporabilo določbe 17. in 18. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR).

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Tako izpodbijana sodba kot sodba sodišča prve stopnje imata razloge o vseh odločilnih dejstvi, posebej tudi o razmerju med obema pogodbama o zaposlitvi. Ti razlogi niso nejasni ali v nasprotju med seboj ali v nasprotju z listinami ali zapisniki.

Po izrecni določbi tretjega odstavka 370.člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato navedb tožeče stranke o dejanskih okoliščinah in dokazni oceni sodišča o tem, kakšen je bil namen sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Pri tem pa je treba izhajati iz predmeta spora. Temeljni zahtevek tožnice je razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 24. 12. 1997, po katerem ji je z 31. 12. 1997 prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas s pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 6. 1997. Ta pogodba je bila sklenjena za čas šestih mesecev zaradi opravljanja pripravništva na delovnem mestu prodajalec. Izpodbijani sklep je torej ugotovitveni sklep, ki le ugotavlja že s pogodbo določen datum prenehanja delovnega razmerja, pa tudi dejstvo, da je bil uresničen pogodbeni namen - zaključek pripravništva.

Po določbi 17. člena ZDR se delovno razmerje za določen čas lahko sklene tudi, če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo - torej tudi pripravnika. Možnost sklenitve delovnega razmerja za določen čas s pripravnikom izrecno dopušča tudi prvi odstavek 16. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR). Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z delavcem, ki prvič začne opravljati delo z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela, je zato zakonita. Pogodba o zaposlitvi s pripravnikom se sicer lahko sklene tudi za nedoločen čas in s pogojem uspešnega zaključka pripravništva, torej pripravniškega izpita, ki je po petem odstavku 19. člena ZDR sestavni in zaključni del pripravništva. Vendar je pogodba z dne 30. 6. 1997 izrecno sklenjena za določen čas in z jasno zapisanim namenom, da se sklepa le zaradi opravljanja pripravništva. V pogodbi ni nobene obveznosti tožene stranke, da bo po končanem pripravništvu s tožnico sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.

Ker je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v skladu z zakonom, tožnica pa tudi ni ostala na delu po času, ko bi ji moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev preoblikovanja tako sklenejenega delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas po prvem odstavku 18. člena ZDR.

Zakonitost pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 10. 1996 in sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki je bilo po tej pogodbi prav tako sklenjeno za določen čas šestih mesecev zaradi opravljanja pripravništva, ni predmet tega postopka. Tožnica je zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 18. 4. 1997 ugovarjala. Tožena stranka o njenem ugovoru ni odločila, vendar tožnica sodnega varstva zoper ta - prav tako le ugotovitveni - sklep ni uveljavljala in ga ne uveljavlja niti v tem postopku. Zato sta obe sodišči vse okoliščine o namenu sklenitve prve pogodbe, vsebini te pogodbe in okoliščine glede prenehanja delovnega razmerja po prvi pogodbi, lahko upoštevali le v okviru dejanskih ugotovitev, ki pa na odločitev o zakonitosti izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja ne vplivajo.

Na odločitev o zakonitosti pogodbe o zaposlitvi tudi ne morejo vplivati revizijske navedbe, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Te navedbe se namreč nanašajo na drugo pogodbeno razmerje, v katerem tožnica ni bila stranka. Kot je razvidno iz dodatka k kupoprodajni pogodbi z dne 16. 9. 1996, ki sta ga sklenili tožena stranka in mati tožnice M. G. (priloga B11), se je tožena stranka obvezala sprejeti tožnico na opravljanje pripravništva in v primeru uspešno opravljenega pripravništva v delovno razmerje za nedoločen čas. Če tožena stranka svoje obveznosti iz te pogodbe ni izpolnila, lahko druga stranka - torej mati in ne tožnica sama - zahteva na primer izpolnitev obveznosti ali odškodnino po 103. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 - OZ).

Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).