Jedro

Določba drugega odstavka 194. člena ZIZ je v konkretnem primeru izključno relevantno pravo za morebiten izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma po uradni dolžnosti vknjižene hipoteke.

Določba 154. člena SPZ v izvršilnem postopku za izbris zaznambe sklepa o izvršbi ni pravno relevantna, saj določa prenehanje hipoteke po razlogih iz te določbe (drugi odstavek).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep In 36/2007 z dne 23. 4. 2008; (II.) zavrglo dolžnikov predlog za ustavitev izvršbe na nepremičnino in (III.) zavrnilo predlog dolžnika, da se v zemljiški knjigi pri njegovi nepremičnini izbrišeta zaznamba sklepa o izvršbi in zastavna pravica, vpisana v korist upnika.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev 3., 4., 6., 8., 12., 14., 15. členov ZPP, iz razloga prvega, drugega in tretjega odstavka 350. člena ZPP ter zaradi kršitev določb Ustave in materialnopravne kršitve 154. člena SPZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev v celoti oprlo na pravilne in popolne razloge, ki so stranki podani na razumljiv način, zato višje sodišče razlogov posebej ne ponavlja, na izrecne pritožbene pritožbene navedbe pa navaja kot sledi v nadaljevanju. Na pavšalne, zgolj z navedbo členov zatrjevane kršitve pravil postopka (ZPP) višje sodišče ne odgovarja, ker pritožba v tem delu ni konkretizirana. To velja tudi za zatrjevane kršitve ustavnih pravic.

6. Ni utemeljena pritožbena navedba o pravočasnosti ugovora zoper sklep In 36/2007 z dne 23. 4. 2008, kar dolžnik utemeljuje z 23. 5. 2008 vloženim ugovorom oziroma pritožbo. Predmetni izvršilni postopek je pred Okrajnim sodišče v Cerknici tekel kot postopek za izvršbo na dodatno izvršilno sredstvo (postopek po tretjem odstavku 34. člena ZIZ), le-ta pa je bil ustavljen. O ugovoru zoper sklep, s katerim se je ta izvršilni postopek začel (In 36/2000 z dne 23. 4. 2008), je sodišče prve stopnje že odločilo, sklep o ugovoru pa je tudi pravnomočen (sklep z dne 6. 10. 2010; red. št. 7). Nadalje je sodišče ta izvršilni postopek ustavilo, saj je sodišče prve stopnje s sklepom In 23/97 z dne 27. 12. 2012 ustavilo tudi predmetni izvršilni postopek zaradi neuspešne tretje prodaje nepremičnine. Tudi ta sklep je pravnomočen (21. 11. 2012). Ker je izvršilni postopek In 36/2007 s tem sklepom ustavljen, dolžnik v tem postopku več ne more uspešno uveljavljati ugovorov po izteku roka iz 56. člena ZIZ. Odločitev o zavrženju ugovora je pravilna.

7. Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče s sklepom z dne 21. 7. 2013 (v tem postopku) ponovno dovolilo nadaljevanje izvršbe, saj je sodišče s tem sklepom le odločilo o ugovoru dolžnika, vloženega 26. 1. 2012. Tudi ta sklep je že pravnomočen. Ker sodišče s sklepom z dne 21. 7. 2013 ni ponovno dovolilo nadaljevanje izvršbe, so vsi pritožbeni razlogi, ki se navezujejo na ta sklep, neutemeljeni in ne zahtevajo obširnejše obrazložitve s strani višjega sodišča. 8. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi Ig 9371/2005, sklep z dne 12. 7. 2012, niso utemeljene, saj se, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani nanaša na pravnomočnost sklepa z dne 17. 4. 2008, to pa je sklep, s katerim se je izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 9371/2005 nadaljeval z izvršbo na plačo dolžnice (prav tako pa je bilo odločeno o nadaljnjih izvršilnih stroških). Ker torej v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani še ni bil razveljavljen sklep o izvršbi, ki je bila podlaga za dovoljeno in ustavljeno izvršbo (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/09371 z dne 8. 12. 2005), dolžnik pa tega v pritožbi niti ne zatrjuje, se odločitev sodišča tudi v izpodbijani III. točki izreka izkaže za pravilno.

9. Tako se kot pravno pomembni pritožbeni razlogi v tem postopku izkažejo lahko le tisti, ki se nanašajo na morebiten izbris zaznambe sklepa o izvršbi in zastavne pravice, vpisane v korist upnika (odločitev sodišča prve stopnje III. točki izreka). Že je bilo pojasnjeno, da je sodišče prve stopnje s sklepom v zadevi In 23/97 (v postopku, v katerem je vodilo postopek prodaje nepremičnine) ustavilo tudi predmetni izvršilni postopek in v točki II. odločilo, da se predlog dolžnikov, da se v zemljiški knjigi izbrišejo zaznambe sklepov o izvršbi in zastavne pravice, vpisane v korist upnikov, zavrnejo. Tudi ta sklep je pravnomočen, kot izhaja iz potrdila na list. št. 13. 10. Nadalje dolžnik v pritožbi izpostavlja še zmotno uporabo materialnega prava v zvezi s kršitvijo 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje se pravilno opira na drugi odstavek 194. člena ZIZ, ki je za izvršilno sodišče izključno relevantno pravo za morebiten izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma po uradni dolžnosti vknjižene hipoteke. Podlaga za izbris zaznambe sklepa o izvršbi bi bila šele razveljavitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 12. 2005, ki je pravnomočen in izvršljiv od 21. 12. 2005. Tega pa dolžnik niti ne zatrjuje. Kolikor se sklicuje na določbo 154. člena SPZ, ta določba v izvršilnem postopku za izbris zaznambe sklepa o izvršbi ni pravno relevantna, saj določa prenehanje hipoteke po tam določenih razlogih (prim. drugi odstavek 154. člena SPZ). Če bo prišlo do plačila terjatve, zastaranja terjatve, ali bodo nastopila druga, pravno odločilna dejstva iz drugega odstavka 154. člena SPZ, bo imel dolžnik iz tega razloga na voljo tožbo zaradi izbrisa hipoteke na podlagi 154. člena SPZ.

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).