Jedro

Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kot je to razvidno iz I. točke izreka odločbe prvega sodišča. Z izpodbijanim sklepom je zavrglo tožbo v delu, kot je to razvidno iz II. točke izreka izpodbijane odločbe.

2. Zoper odločbo prvega sodišča se pritožuje tožnica. Čeprav je v uvodu pritožbe navedeno, da se tožnica pritožuje (le) zoper sodbo, je iz celotne vsebine pritožbe razvidno, da tožnica s pritožbo napada tudi sklep prvega sodišča. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano odločbo ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi opisuje, kaj se je dogajalo v zvezi z obravnavanimi nepremičninami v raznih sodnih postopkih, v katerih sta bili udeleženi tudi pravdni stranki, ter kakšna so bila razmerja med pravdnima strankama in njunima staršema. Poudarja, da sodbe, na podlagi katerih je bil toženec vpisan v zemljiško knjigo, niso pravnomočne in izvršljive, zato so vpisi neveljavni. Po sodbi P 155/87 tožencu ničesar ne pripada. V zadevi P 302/86 toženec ni dokazal, da je karkoli prispeval k hiši in bi imel kvečjemu obligacijski zahtevek. Po tej sodbi je tožencu dodeljenih 9/60 in je izrecno navedeno, da se ne sme vpisati v škodo deležev, ki so bili pridobljeni že v sodbi P 155/87 za O. in J. G. Toženec je kljub temu opravil vpis v zemljiško knjigo v škodo le teh. Toženec bi bil upravičen sprejeti navedeni delež šele v primeru, če bi bila očetova oporoka sodno priznana. Zato se je nezakonito vpisal v zemljiško knjigo na podlagi sklepa D 52/96. 3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede pritožbe zoper sodbo:

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da ima na obravnavanih nepremičninah večji (vtoževani) delež od teh, ki so vpisani v njeno korist v zemljiški knjigi. Razlogi izpodbijane sodbe so izčrpni, skladni in pravilni, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe (ki so sicer vsebinsko povsem nepovezane in deloma tudi nerazumljive) v tem pogledu ne ponujajo nobenih argumentov, ki bi lahko omajali prepričljivost ugotovitev prvega sodišča. Pritožbene trditve dejansko izražajo le nezadovoljstvo z izpodbijano odločitvijo. Pritožba ne pojasni, katere sodbe, ki so bile podlaga za zemljiškoknjižne vpise, naj bi ne bile pravnomočne. Prvo sodišče ni ugotovilo, da bi toženec pridobil nek delež na podlagi sodbe P 155/87, zato je tožničin smiselno uveljavljani očitek v tej smeri protispisen. Tožnica z ničemer ne pojasni trditve, da naj bi se toženec v zvezi s sodbo P 302/86 vpisal v zemljiško knjigo (kot solastnik) v škodo deležev tožnice in njenega bivšega moža, ki sta ju pridobila po sodbi P 155/87. Enako velja za njeno trditev, da naj bi se toženec "nezakonito vpisal v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju D 52/96".

Glede pritožbe zoper sklep:

6. V tem delu je tožničina pritožba dejansko "gola", saj ne vsebuje nobenih konkretnih razlogov, zakaj naj bi bila odločitev prvega sodišča v tem delu napačna. Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. 7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo in sklep prvega sodišča (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).