Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V čas odsotnosti z dela je treba všteti tudi čas prihoda na obravnavo ter povratka z nje. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki določa pravico zaposlenih do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, je priča upravičena do nadomestila za odsotnost z dela ne zgolj v času samega pričanja na sodišču, ampak tudi v času odsotnosti z dela zaradi poti na sodišče in nazaj na delo.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "II. Priči A. A., naslov B., se priznajo stroški iz naslova nadomestila plače v višini 83,98 EUR, ki sta jih dolžni plačati tožeči stranki v roku 15 dni pričinemu delodajalcu: C. d. o. o., naslov D., na račun št. ..., v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi."
1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka, ki ni predmet pritožbe, sklenilo, da sta tožeči stranki dolžni priči A. A. povrniti znesek 50,22 EUR iz naslova potnih stroškov ter znesek 16,80 EUR iz naslova nadomestila plače pričinemu delodajalcu. V II. točki je sodišče stroškovni predlog iz naslova nadomestila plače v presežku (za znesek 83,98 EUR) zavrnilo.
2. Zoper zavrnilni del sklepa se priča pritožuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani II. točki razveljavi in njenemu stroškovnemu predlogu ugodi še v preostalem delu. Navaja, da sodišče prve stopnje priči ni priznalo nadomestila plače za zahtevanih šest ur, temveč le za čas ene ure udeležbe na naroku. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo potovalnega časa za prihod na sodišče, časa parkiranja avtomobila in polurnega čakanja na zaslišanje. Svojega dela v času odsotnosti ni mogla opravljati zaradi vabljenja na sodišče, pri čemer se sklicuje na pojasnilo svojega delodajalca, da dopusta ne more koristiti po urah, temveč le v celih dnevih. Zato meni, da je utemeljen zahtevek za povrnitev nadomestila plače za čas šestih ur.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) v povezavi z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) in v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v določbi 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Skladno s prvim odstavkom 242. člena ZPP ima priča (med drugim) pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 in naslednji; v nadaljevanju Pravilnik) v prvem odstavku 12. člena določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo. Skladno s prvim odstavkom 13. člena Pravilnika zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. 6. Na podlagi navedenih določb je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožeči stranki, ki je predlagala zaslišanje priče A. A., naložilo, da povrne njenemu delodajalcu znesek nadomestila plače v višini 16,80 EUR (tretji odstavek 242. člena in prvi odstavek 153. člena ZPP). Navedeni znesek predstavlja nadomestilo plače za enourno odsotnost z dela. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bila priča na sodišču prisotna le v času od 14.00 do 14.55 ure, zato je v presežku stroškovni predlog zavrnilo.
7. Pritožnica utemeljeno pojasnjuje, da je v čas odsotnosti z dela treba všteti tudi čas prihoda na obravnavo ter povratka z nje. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika, ki določa pravico zaposlenih do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, je priča upravičena do nadomestila za odsotnost z dela ne zgolj v času samega pričanja na sodišču, ampak tudi v času odsotnosti z dela zaradi poti na sodišče in nazaj na delo.
8. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da se je priča A. A. na narok dne 5. 12. 2022, ki je bil na sedežu sodišča v Ljubljani, pripeljala iz kraja B., sedež njenega delodajalca pa je v kraju D. Ker je pri družbi C. d. o. o. zaposlena za šest ur dnevno (list. št. 102), bi se ob prihodu na delo s sodišča njen delovni čas iztekel. Zato ima upoštevaje čas njene prisotnosti na naroku in oddaljenost kraja prebivališča oziroma delovnega mesta od sedeža sodišča pravico do povračila plače za odsotnost z dela ne le za čas ene ure, temveč za čas celotnega trajanja njenega delovnega dne. Nadomestilo ji je na podlagi prvega odstavka 13. člena Pravilnika dolžan izplačati njen delodajalec, ki je upravičen do povračila izplačanega nadomestila.
9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremenilo tako, da sta tožeči stranki dolžni pričinemu delodajalcu iz naslova nadomestila plače plačati 83,98 EUR, kolikor znaša nadomestilo plače še za pet ur odsotnosti priče z dela (3. točka 365. člena ZPP). Rok 15 dni za plačilo, ki začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sklepa strankama, ki jima je naložena izpolnitev, je pritožbeno sodišče določilo na podlagi 313. člena ZPP. V primeru zamude sta tožeči stranki dolžni plačati še zakonske zamudne obresti (299. člen OZ).