Jedro

Glede na 2. odstavek 31. člena Zakona o gospodarskih družbah, podružnice niso pravne osebe, čeprav smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Po 1. odstavku 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka med drugim le pravna oseba. Podružnica, ki ni pravdna oseba, tako ni sposobna biti stranka. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

Navedeno pomanjkljivost je možno odpraviti, zaradi česar je potrebno stranko pozvati na popravo tožbe. Šele, če stranka vloge ne popravi se takšna tožba zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki 8.055.673,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.2002 do plačila ter ji povrne pravdne stroške v znesku

176.514,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2003 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Predvsem opozarja na napačno označbo tožeče stranke, ki ni pravna oseba. Že iz tega razloga bi moralo prvostopno sodišče tožbeni zahtevek zavreči. Podrejeno se pritožuje tudi zoper temelj in zoper višino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v tožbi in v vseh vlogah označila: Zavod za z.z. Slovenije, Območna enota Celje. Tudi žig na tožbi in na kasnejših vlogah opredeljuje tožečo stranko kot Območno enoto Celje. Obe predloženi pooblastili za M. K. in I. S. sta izdani s strani direktorice Območne enote Celje, M. S.. Tako ne more biti nobenega dvoma, da je v tej zadevi nastopala kot tožeča stranka Območna enota Celje, ..., ne pa Zavod za z. z. Slovenije iz Ljubljane.

V skladu s 1. odstavkom 31. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ima družba lahko podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe.

Podružnice se vpišejo v register. Vendar pa je iz 2. odstavka 31. člena ZGD izrecno razvidno, da podružnice niso pravne osebe, čeprav smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Po 1. odstavku 76. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pravdna stranka lahko vsaka fizična ali pravna oseba, v 2. odstavku tega člena je omogočeno s posebnimi predpisi širši krog, kdo poleg fizičnih in pravnih oseb je lahko pravdna stranka. V 3. odstavku pa je predvidena tudi izjema, s pravnim učinkom v določeni pravdi, da se dovoli stranki, ki nima sposobnosti biti stranka po 1. in 2. odstavku tega člena, pridobitev sposobnosti biti stranka.

Kot je zgoraj že navedeno glede na določilo 2. odstavka 31. člena ZGD, Območna enota Celje, ni pravna oseba. To je le matična ustanova Zavod za z.z. Slovenije iz Ljubljane. Ker torej tako označena tožeča stranka ni pravna oseba, ji zakon ne dovoljuje, da bi nastopala kot pravdna stranka, saj te sposobnosti nima. Podana je bistvena kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Postopka se je udeleževala tožeča stranka, ki ne more biti pravdna stranka. Že iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo v skladu s 3. odstavkom 354. člena ZPP vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. V skladu s

1. odstavkom 81. člena ZPP namreč sodišče v takšnem primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, da tožbo v tem delu popravi. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje v skladu z veljavno sodno prakso, da se ta napaka da odpraviti. Le v primeru, če je tožeča stranka v roku, ki ga bo določilo prvostopno sodišče ne bo odpravila, jo bodo zadele posledice te pomanjkljivosti, ki pomenijo zavrženje tožbe (glej 5. odstavek 81. člena ZPP).

V zvezi z ostalimi pritožbenimi navedbami tožene stranke v pritožbi, ki se nanašajo na sam temelj in višino, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da niso utemeljene. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, da je šlo za hudo malomarnost na strani zavarovanca tožene stranke, glede same višine zahtevka pa opozarja, da je tožena stranka tekom prvostopnega postopka višini ugovarjala zgolj pavšalno. Zato je z novimi navedbami prekludirana že po 1. odstavku 286. člena ZPP.

Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.