Jedro

Z izpodbijanim upravnim aktom je bilo odločeno o zahtevi občine, kar pomeni, da jo je upravni organ štel za upravičeno predlagateljico vpisa sprememb podatkov v register, to je za stranko, na zahtevo katere se je začel postopek. Sodišče meni, da je s tem kršil določbi 16. člena ZOPSPU, v katerih ni podlage, da bi lahko občina v primeru krajevne skupnosti kot proračunske uporabnice zahtevala spremembo njenih podatkov v obravnavanem registru, ne glede na to, da je taka krajevna skupnost ožji del občine in da slednja subsidiarno odgovarja za njene obveznosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, obvestilo Uprave Republike Slovenije za javna plačila št. 4054-977/2013-6 z dne 4. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim upravnim aktom Uprave RS za javna plačila (UJP), poimenovanim obvestilo o vpisu sprememb podatkov v registru proračunskih uporabnikov, ugodilo zahtevi Mestne občine Koper (v nadaljevanju MOK) za spremembo imena proračunskega uporabnika tako, da se ime „Občina Ankaran v konstituiranju – Krajevna skupnost Ankaran“ nadomesti z novim imenom „Krajevna skupnost Ankaran“ (1. točka izreka). Vpis spremembe v register in izmenjava spremenjenih podatkov z upravljavcem poslovnega registra Slovenije se izvrši z dnem dokončnosti tega obvestila (2. točka). Območni enoti UJP Koper je bilo naloženo, da od dneva dokončnosti tega obvestila do dneva konstituiranja organov Občine Ankaran zavrne plačilne naloge oziroma plačilna navodila, na katerih je odtisnjen žig proračunskega uporabnika iz 1. točke izreka tega obvestila, ki vsebuje besedilo „Občina Ankaran v konstituiranju – Comune di Ancarano in constituzione“ (3. točka). Odločila je še, da v postopku stroški niso nastali (4. točka).

Toženka se v obrazložitvi sklicuje na 10. in 16. člen Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljevanju ZOPSPU). Pojasnjuje, da tožnica ne sme uporabljati imena, ki je že vpisano v register, zato ker v svojem statutu ni spremenila imena, ampak le žig. Strinja se z MOK, da veljavni predpisi ne predvidevajo pravnoorganizacijskih oblik „občina v nastajanju“ ali „občina v konstituiranju“, ter opozarja, da prebivalci Ankarana do izvedbe rednih lokalnih volitev pravico do lokalne samouprave uresničujejo v MOK. Tožnica bo šele po konstituiranju organov občine lahko samostojno odločala o spremembi svojega imena in pri tem ne bo vezana na statut in druge pravne akte MOK. Sprememba statuta krajevne skupnosti, sprememba žiga in uporaba dokumentov, ki vsebujejo besedilo „Občina Ankaran v konstituiranju - Comune di Ancarano in constituzione“, predstavljajo enostranska dejanja, s katerimi tožnica sporoča tretjim osebam in javnosti, da ne želi spoštovati 13. in 17. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-114/11-12 z dne 9. 6. 2011. Ker je tožnica neposredna uporabnica proračuna MOK, ki subsidiarno odgovarja za njene obveznosti, mora območna enota UJP, ki vodi tožničin račun, v prehodnem obdobju zavrniti njene plačilne naloge, na katerih je odtisnjen žig z omenjenim imenom.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim poudaril, da ni bilo pravne podlage za spremembo imena Krajevne skupnosti Ankaran v novo ime.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da s spremembo oblike in napisa žiga ni bil spremenjen naziv krajevne skupnosti niti njena pravnoorganizacijska oblika. V 10. členu Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) je določeno le, da samoupravne lokalne skupnosti uporabljajo žig, ki mora vsebovati označbo in njeno ime. Pojasnjuje, da je bilo dodatno besedilo v njenem žigu potrebno za zagotavljanje prepoznavnosti ankaranske lokalne skupnosti ter specifičnosti njenega položaja in Občine Ankaran. Meni, da upravni organ nima pravne podlage, da ji samovoljno določa žig in da odredi zavrnitev njenih plačilnih nalogov.

Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti s sodbo, ki se glasi: „Krajevna skupnost Ankaran v pravnem prometu uporablja žig, ki vsebuje besedilo „Krajevna skupnost Ankaran – Comunita locale di Ancarano“ in „Občina Ankaran v konstituiranju – Comune di Ancarano in constituzione“ v skladu s svojim statutom“. Podrejeno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene očitke in med drugim pojasnjuje, da je bila 7. 6. 2013 v register vpisana sprememba tožničinega popolnega naziva in kratkega naziva, da pa je bilo v obravnavanem postopku ugotovljeno, da posamični tožničini akti, ki se nanašajo na spremembo imena in žiga, niso v skladu z določbami ZLS, statuta MOK, tožničinega statuta ter omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. Zato je bilo treba treba podatke v registru proračunskih uporabnikov, ki se nanašajo na tožnico, uskladiti. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

ZOPSPU v 13. členu določa vsebino registra proračunskih uporabnikov, med katerimi so tudi podatki o proračunskih uporabnikih (prvi odstavek). Podatki o proračunskih uporabnikih so našteti v drugem odstavku istega člena. Eden od njih je identifikacija proračunskega uporabnika (1. alineja), ki zajema navedbo šifre proračunskega uporabnika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijsko obliko, matično številko, davčno številko, status, nasledstvo, skupino po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (SKIS) in podatke za stike (elektronski naslov, telefonsko številko, številko telefaksa). V skladu s prvim odstavkom 16. člena morajo proračunski uporabniki vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru, prijaviti UJP v petih delovnih dneh po nastanku spremembe. Če opustijo to dolžnost, UJP na podlagi drugega odstavka istega člena po uradni dolžnosti vpiše spremembo podatkov v register proračunskih uporabnikov, in sicer na podlagi podatkov, pridobljenih iz drugih javnih registrov in evidenc.

Iz navedenega je razvidno, da se postopek spremembe vpisa v register izpelje na zahtevo proračunskega uporabnika v zvezi z njegovim spremenjenim podatkom, v primeru opustitve dolžnega sporočanja sprememb pa po uradni dolžnosti.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se v obravnavanem primeru postopek ni začel na zahtevo tožnice kot samostojne proračunske uporabnice (s svojo lastno matično in davčno številko ter šifro proračunskega uporabnika), niti po uradni dolžnosti. Z izpodbijanim upravnim aktom je bilo namreč odločeno o zahtevi MOK, kar pomeni, da jo je upravni organ štel za upravičeno predlagateljico vpisa sprememb podatkov v register, to je za stranko, na zahtevo katere se je začel postopek. Sodišče meni, da je s tem kršil omenjeni določbi 16. člena ZOPSPU, v katerih ni podlage, da bi lahko občina v primeru krajevne skupnosti kot proračunske uporabnice zahtevala spremembo njenih podatkov v obravnavanem registru, ne glede na to, da je taka krajevna skupnost ožji del občine (prvi odstavek 18. člena ZLS) in da slednja subsidiarno odgovarja za njene obveznosti (141. člen statuta MOK). Tega se je očitno zavedala tudi MOK, ki je v svoji pobudi, ki se nahaja v upravnih spisih, toženko pozvala, naj o spremembi podatkov odloči po uradni dolžnosti.

Toženka bi morala zato v tej zadevi, če že, voditi postopek po uradni dolžnosti, ne pa odločati na podlagi oz. o zahtevi. Ker torej MOK ni stranka, ki bi bila dolžna sporočati spremembo podatkov za tožnico kot proračunsko uporabnico, sprememba vpisa pa se ni nanašala na njene podatke, se na njeno zahtevo postopek ni mogel voditi in o njem odločati.

Poleg navedenega iz uvodoma povzete obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da toženka v obravnavanem primeru sploh ni odločala o vpisu podatkov, ki bi se od prejšnjega vpisa v register kakorkoli spremenili, ampak je dejansko ponovno presojala utemeljenost že vpisanih podatkov, konkretno naziva Občina Ankaran v konstituiranju – Krajevna skupnost Ankaran. To dodatno potrjujejo pojasnila v odgovoru na tožbo, in sicer da je bilo treba spremenjeni popolni naziv in kratek naziv, kar je bilo v register vpisano 7. 6. 2013, v tem postopku uskladiti, saj da je bilo ugotovljeno, da posamični tožničini akti, ki se nanašajo na spremembo imena in žiga, niso v skladu s predpisi in odločbo Ustavnega sodišča. Toženka je s tem dejansko ugotovila, da vpis sprememb 7. 6. 2013 ne bi smel biti izveden, vendar za sanacijo stanja v 16. členu ZOPSPU ni imela podlage.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek, to je v fazo prejete pobude.