Jedro

Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek.

Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da se tožencu naloži plačevanje začasne preživnine v znesku 100,00 EUR mesečno za vsako hčerko od dneva vložitve tožbe dalje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je prvo sodišče prenizko ocenilo mesečne nujne stroške preživljanja otrok. Celotno breme skrbi za hčeri je na tožnici. Strošek obleke in obutve je prenizko ocenjen. Protispisen je argument sodišča, da lahko A. A. prejema obleko in obutev od starejše sestre. A. A. je močnejše postave, oblačila B. A. pa so večinoma tudi že obrabljena. Prenizko je ocenjen tudi strošek prehrane. Dokaza ne predstavljajo le listine, ampak tudi izpovedbe strank in prič, pri čemer je tožnica predlagala svoje zaslišanje. Napačna je tudi ugotovitev, da lahko A. A. uporabi učbenike od starejše sestre. A. A. se je zaradi preselitve morala prešolati iz osnovne šole X v osnovno šolo v Y. Za nakup novih učbenikov je januarja 2018 bilo treba plačati 59,00 EUR. Prenizko so odmerjeni tudi stroški iz naslova higiene. Ekskurzije in izleti so del izobraževalnega programa. Stroški s prevozi nastajajo tudi v zvezi z mlajšo hčer. Zatrjevani stroški bivanja so realni in bi jih sodišče moralo upoštevati. Tožnica še ni mogla predložiti listin o stroških v času vložitve tožbe. O teh stroških bi sodišče lahko zaslišalo tožnico, kot je to predlagala. Če se ugotovljeni dohodek družine porazdeli na tri člane, je možno ugotoviti, da znaša povprečni dohodek na člana le 272,00 EUR, kar je pod minimalnim mesečnim dohodkom, ki omogoča osnovno preživetje. Sodišče se ni ukvarjalo z ugotavljanjem pogoja za začasno odredbo po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da preživljanje mladoletnih hčera pravdnih strank ni ogroženo do te mere, da bi bilo nujno izdati začasno odredbo o njunem preživljanju še pred koncem rednega postopka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na relevantne okoliščine tega primera takšno stališče zmotno.

6. Glede preživninskih potreb otrok tožnica utemeljeno izpostavlja, da je med hčerama pravdnih strank pet let starostne razlike, zaradi česar ni mogoče slediti ugotovitvi prvega sodišča, da lahko mlajša A. A. potrebno obleko in obutev prejema od starejše B. A. v pomembnejšem obsegu, še zlasti glede na neizbežno obrabljenost nošenih stvari v manjši ali večji meri ter v pritožbi zatrjevano dopustno novoto o različni telesni konstituciji obeh deklet in različni velikosti njunih stopal. Zato so nujni stroški za obleko in obutev A. A. ocenjeni v prenizkem znesku.

7. Enako velja za izdatke za šolske potrebščine A. A. ki je ob preselitvi iz X v Y zamenjala tudi osnovno šolo, ki izvaja drug izobraževalni program (po drugih učbenikih), kar je povezano z določenimi dodatnimi stroški, ki jih tožnica kot dopustno novoto zatrjuje v pritožbi. Šolski izleti in ekskurzije so del izobraževalnega programa, ki se ga morajo učenci in dijaki udeleževati, zato tudi iz tega naslova nastajajo nekaj višji nujni izdatki, kot je to upoštevalo prvo sodišče. 8. Po oceni pritožbenega sodišča so nujni izdatki za hrano ocenjeni v ustrezni višini. Prvo sodišče je pri tem očitno upoštevalo tudi okoliščino (čeprav tega ni izrecno navedlo), da imata hčeri organizirano prehrano v šoli, saj je upoštevalo zatrjevani strošek iz tega naslova (za vsako hči 7,00 EUR). Na račun B. A. zdravstvenih težav je prvo sodišče ustrezno upoštevalo, da so stroški njene prehrane višji kot pri A. A., prav tako pa tudi stroški osebne higiene. Stroška prevozov A. A. tožnica ni izkazala, zato ga prvo sodišče utemeljeno ni upoštevalo.

9. Iz navedenega izhaja, da je prvo sodišče nujne potrebe hčera ocenilo nekoliko prenizko. Pri tem pritožba utemeljeno graja, da bi prvo sodišče moralo kot del nujnih potreb upoštevati tudi stroške, povezane z bivanjem. Ti stroški že po naravi stvari nedvomno nastajajo (elektrika, ogrevanje, voda, odvoz odpadkov itd.), o tem pa bi prvo sodišče moralo zaslišati tožnico, kar je predlagala v tožbi oziroma v predlogu za začasno odredbo. Za zaključek, da obstaja možnost brezplačne uporabe stanovanja, prvo sodišče ni imelo nobene podlage.

10. Prvo sodišče je materialnopravno zmotno štelo otroški dodatek in štipendijo B. A. kot del prejemkov matere. Otroški dodatek in štipendija se ne upoštevata kot del preživninskih zmožnosti starša ali kot otrokov lastni dohodek. Štipendije so namenjene (zgolj) za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem (drugi odstavek 2. člena Zakona o štipendiranju), v konkretnem primeru za delno kritje stroškov B. A. izobraževanja. Zato primerjava z minimalnim mesečnim dohodkom (ta znaša 297,53 EUR), ki jo zaradi dokazovanja zelo slabe socialne situacije tožnice in hčera ponuja pritožba, kaže še slabše razmerje z vidika omogočanja preživetja (najnujnejših sredstev za preživetje), pod pragom minimalnega dohodka pa tožnica in hčeri ostajajo tudi v primeru, da se upoštevata za kritje potreb družine otroški dodatek in štipendija. Ob tem je pomembno, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, saj ne prispeva ničesar za preživljanje hčera, z njima pa tudi nima nobenih stikov, zato je celotno breme preživljanja otrok na tožnici.

11. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo prvo sodišče moralo zaslišati pravdni stranki, pri čemer bo moralo raziskati tudi premoženjske zmožnosti toženca. Ta sicer trdi, da je od 7. 3. 2018 brezposeln, vendar brez pravice do denarnega nadomestila, zato bo treba ugotoviti, ali je zaposlitev izgubil po svoji krivdi. Toženčeve trditve, da plačuje hipotekarni in potrošniški kredit ter leasing za vozilo kažejo na to, da razpolaga tudi z drugimi viri sredstev, poleg najemnine za poslovni prostor.

12. Izdaje regulacijske začasne odredbe o preživnini ni mogoče utemeljevati z razlogi iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in je drugačno stališče pritožbe neutemeljeno. Izdaja začasne odredbe o preživnini pride v poštev le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).