Jedro

V postopku je bilo ugotovljeno, da v prvem opozorilu navedenih inventurnih popisov ni delal tožnik osebno, niti ni mogel vplivati na njihovo pravilnost in na samo kontrolo. To pomeni, da očitek iz opozorila (da je dne 30. 9. 2014 in dne 30. 10. 2014 naredil napačen inventurni popis) ni utemeljen. Sklicevanje na delovne zadolžitve, ki jih je imel tožnik določene v pogodbi o zaposlitvi v postopku pred sodiščem prve stopnje in sedaj v reviziji ne more nadomestiti manjkajočega očitka v pisnem opozorilu, da je svoje dolžno ravnanje oziroma pooblastila kot vodja gostinskega obrata opustil ali kršil. Drugo pisno opozorilo je konkretizirano vsaj toliko, da je bilo tožniku jasno, kaj se mu sploh očita, tudi zaradi sklicevanja na sestanek, na katerem je bil prisoten in dejstva, da so delavci zahteve izrazili v pisni obliki. Zahteva po konkretizaciji očitkov v pisnem opozorilu ne pomeni, da mora delodajalec do potankosti opisati kršitev, temveč toliko, da je delavcu jasen očitek kršitve delovnih obveznosti. Navedenemu je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 14. 1. 2015 in odločilo, da delovno razmerje še vedno traja. Ugodilo je reparacijskemu zahtevku, razen za čas od 17. 5. 2015 do 17. 1. 2016, od 1. 4. 2016 do 3. 9. 2016 ter od 18. 9. 2016 do 15. 4. 2017 in zahtevku za reintegracijo. Toženi stranki je naložilo obračun regresa za letni dopust za leto 2015 in za leto 2016. Kar je tožnik zahteval več je zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo stimulacije. Presodilo je, da tožena stranka ni izpolnila pogoja iz prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami), saj pisni opozorili z dne 7. 11. 2014 in dne 1. 12. 2014 nista konkretizirani.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila dve reviziji po dveh različnih pooblaščencih, ki ju Vrhovno sodišče obravnava skupaj kot eno revizijo. V njej navaja, da sta pisni opozorili pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 11. 2014 in dne 1. 12. 2014 dovolj konkretizirani, tudi ob upoštevanju, da je tožnik nanju odgovoril. Tožniku ne gre plača v višini 2.650,00 EUR, ampak v višini 1.650,00 EUR, pri čemer je 800,00 EUR stimulacija, ki je odvisna od odločitve direktorja. Navedeno je tožnik zatrjeval v tožbi in kljub temu postavil tožbeni zahtevek na plačilo 2.650,00 EUR. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je od zahtevanega bruto zneska plače odštelo neto zneske. Sodišče je presojalo pisni opozorili brez ustreznega tožbenega zahtevka.

4. Reviziji je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročeni tožniku, ki v odgovoru predlaga zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja gostinskega obrata. Tožena stranka mu je dne 14. 1. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi tretje alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. 8. Sodišči sta presodili, da je odpoved nezakonita, ker tožena stranka ni izpolnila pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1. Ta določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Predhodno pisno opozorilo je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zoper takšno pisno opozorilo delavec nima samostojnega sodnega varstva, temveč ga lahko izpodbija v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Če se v tem sporu ugotovi, da je bilo pisno opozorilo iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 nezakonito oziroma neutemeljeno, je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ne glede na to, ali je delavec storil kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

9. Tožena stranka je tožniku podala dve pisni opozorili na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred odpovedjo, in sicer dne 7. 11. 2014 in dne 1. 12. 2014. V pisnem opozorilu z dne 7. 11. 2014 mu je očitala, da je dne 30. 9. 2014 in dne 30. 10. 2014 naredil napačen inventurni popis, s čimer je kršil obveznost iz 33. člena ZDR-1. Iz obrazložitve pisnega opozorila izhaja, da je tožena stranka dne 1. 10. 2014 opravila kontrolo in ugotovila, da dejansko stanje ne ustreza popisu na inventurnih listih. Poleg tega inventurni listi niso bili posredovani naprej zadnji dan v mesecu. Sprejema živil ni opravila za to pooblaščena oseba, prevzemov pa tudi ni izvedla v skladu z navodili tožene stranke. Ob ponovni kontroli dne 3. 11. 2014 je bilo ugotovljeno, da tožniku odstopanj in napak ni uspelo v celoti odpraviti.

10. V postopku je bilo ugotovljeno, da v opozorilu navedenih inventurnih popisov ni delal tožnik osebno, niti ni mogel vplivati na njihovo pravilnost in na samo kontrolo. To pomeni, da očitek iz opozorila ni utemeljen. Sklicevanje na delovne zadolžitve, ki jih je imel tožnik določene v pogodbi o zaposlitvi v postopku pred sodiščem prve stopnje in sedaj v reviziji ne more nadomestiti manjkajočega očitka v pisnem opozorilu, da je svoje dolžno ravnanje oziroma pooblastila kot vodja gostinskega obrata opustil ali kršil. Odsotnost teh očitkov v pisnem opozorilu sodišče prve stopnje šteje kot nekonkretiziranost pisnega opozorila. Sodišče druge stopnje pa to povezuje z odgovornostjo tožnika, da kot vodja obrata ne more biti objektivno odgovoren za kršitve, do katerih je prišlo v obratih, katerih vodja je bil, pač pa lahko odgovarja le krivdno, če je škoda posledica njegovega naklepnega ali malomarnega ravnanja. Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati. Zato tudi ni bistveno, ali je bil tožnik vodilni delavec v smislu prvega odstavka 74. člena ZDR-1, niti da naj bi v odgovoru na pisno opozorilo z dne 18. 11. 2014 prevzel osebno odgovornost za napake.

11. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da očitana kršitev v drugem pisnem opozorilu z dne 1. 12. 2014 ni dovolj konkretizirana. V njem je tožena stranka tožniku očitala, da je opustil dolžno ravnanje in zaposlenim ni zagotavljal osebne varovalne opreme, in sicer delovne obleke, obutve in zaščitnih sredstev. V opozorilu je navedeno, da so podrejeni delavci od tožnika večkrat ustno zahtevali, da jih opremi s pripadajočo delovno obleko in obutvijo ter jim zagotovi tudi zaščitna sredstva. Tožnik kljub obljubam in delovnim dolžnostim tega ni storil. Zato so delavci zahteve izrazili v pisni obliki. Na pobudo zaposlenih je bil dne 22. 10. 2014 tudi organiziran sestanek z zaposlenimi v obratu, ki so na sestanku ponovili zahteve. Sprejet je bil sklep, da se zaposlene takoj opremi. Iz pisnega opozorila res ne izhaja, komu tožnik neupravičeno naj ne bi zagotovil delovne obleke in drugih delovnih oziroma zaščitnih sredstev, konkretno katerih in v katerem obdobju. Vendar po presoji revizijskega sodišča pisno opozorilo ni vsebinsko prazno do te mere, da iz njega ne bi bilo mogoče razbrati očitka, kot to zmotno meni sodišče druge stopnje. Pisno opozorilo je konkretizirano vsaj toliko, da je bilo tožniku jasno, kaj se mu sploh očita, tudi zaradi sklicevanja na sestanek dne 22. 10. 2014, na katerem je bil prisoten in dejstva, da so delavci zahteve izrazili v pisni obliki. Zahteva po konkretizaciji očitkov v pisnem opozorilu ne pomeni, da mora delodajalec do potankosti opisati kršitev, temveč toliko, da je očitek kršitve delovnih obveznosti dovolj jasen. Navedenemu je bilo v obravnavanem primeru zadoščeno.

12. Sodišči sta zaradi zmotne materialnopravne presoje, da je očitek iz opozorila z dne 1. 12. 2014 premalo konkretiziran, zaključili, da je opozorilo že iz teh razlogov nezakonito. Zato utemeljenosti očitka iz pisnega opozorila niti nista ugotavljali oziroma presojali (čeprav sodišče druge stopnje v 11. točki obrazložitve navede, da je sodišče prve stopnje ugotovilo neutemeljenost obeh opozoril). Konkretizirano pisno opozorilo je namreč pogoj za presojo utemeljenosti očitka iz opozorila. V zvezi s tem sodišče druge stopnje zavajajoče navaja, da se je v sodnem postopku vsebinsko presojala njegova utemeljenost. Sklicuje se na pavšalne trditve tožene stranke, pri čemer ni jasno, ali se te trditve nanašajo na konkretizacijo očitkov v opozorilu, ali že na trditve tožene stranke v sodnem postopku. Sodišče vsebinske presoje utemeljenosti kršitev, ki se tožniku očitajo v drugem pisnem opozorilu, zaradi zmotnega stališča, da ti očitki v pisnem opozorilu niso dovolj konkretizirani, dejansko še ni opravilo.

13. Sodišči prve in druge stopnje sta zaradi zmotne materialno pravne presoje, da očitek iz opozorila z dne 1. 12. 2014 ni dovolj konkretiziran, preuranjeno zaključili, da je opozorilo že iz teh razlogov nezakonito, posledično pa tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presojati utemeljenost očitka iz opozorila z dne 1. 12. 2014 in ob morebitni ugotovitvi utemeljenosti, presojati tudi druge pogoje za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

14. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).