Jedro

Zgolj dejstvo, da z enim izvidom udeleženka naj ne bi bila seznanjena, še ne pomeni, da udeleženec (oče) ni primeren skrbnik. Kaj naj bi bila vsebina konkretnega izvida oziroma ali je bilo v njem navedeno kaj takšnega, za kar bi morala vedeti tudi mati, pa udeleženka ne pojasni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka 1 izreka), za skrbnika nasprotne udeleženke določilo A. A. (točka 2 izreka), določilo dolžnosti skrbnika, kot izhajajo iz točke 3 izreka, določilo, katere naloge sme skrbnik opravljati samo z dovoljenjem pristojnega CSD (točka 4 izreka) ter odločilo, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena.

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila udeleženka B. B. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se je sodišče že na začetku enostransko postavilo na stran očeta nasprotne udeleženke, saj je iz življenjskega vidika logično, da bi moralo pred kakršnokoli odločitvijo s potekom postopka seznaniti tudi mamo nasprotne udeleženke. V nadaljevanju postopka ni upoštevalo nobenih navedb udeleženke o tem, da udeleženec ni primerna oseba za skrbnika nasprotne udeleženke. Ni se opredelilo do navedb udeleženke o tem, da udeleženec že ves čas manipulira z nasprotno udeleženko in posledično vpliva na njeno mnenje, vključno s tem, da jo želi oddaljiti od udeleženke. Ni se opredelilo o tem, da ji udeleženec preprečuje stike z nasprotno udeleženko, da ji ne poroča o zdravstvenem stanju, da se udeleženec ne zanima dovolj za zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, saj se pri slednji kaže avto-destruktivno vedenje, pri čemer se udeležencu to zdi izmišljotina. Ne poroča ji o nobenih pomembnih vprašanjih, ki se tičejo nasprotne udeleženke. Dejstvo, da varovanec živi z osebo, ki naj bi postal njen skrbnik, nikakor ne more predstavljati podlage za določitev te osebe za skrbnika, v kolikor gre za nekoga, ki psihično zlorablja varovanca. Sodišče ni naložilo izvedenki, da svoje mnenje poda tudi v tej smeri. Udeleženka je na naroku z dne 8.6.2023 povedala, da z nasprotno udeleženko zaradi preprečevanja s strani udeleženca sploh nima več stikov, kar pa se sodišču očitno ni zdelo pomembno oziroma se do tega v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Skladno z 2. odst. 245. člena DZ mora skrbnik vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. V ta sklop nedvomno sodi tudi to, da skrbnik skrbi za to, ali bo varovanec imel redne stike z obema staršema. Zato so navedbe sodišča o tem, da izvajanje stikov nasprotne udeleženke z udeleženko ni relevantno za postopek skrbništva, popolnoma zgrešene. Slednji dejansko za nasprotno udeleženko ne izvaja ustrezne skrbi tudi na ostalih področjih. Udeleženec ne poskrbi za zdravstvene preglede nasprotne udeleženke, saj je morala za dne 7.11.2022 predviden kontrolni zdravniški pregled na Pediatrični kliniki v ... napotnico pri osebnem zdravniku dvigniti udeleženka. Izvida pregleda do današnjega dne sploh ni dostavil udeleženki. Ni je obvestil o tem, da je njen začasni skrbnik niti ni obvestil šole nasprotne udeleženke. Ne skrbi za njeno finančno stanje, saj kot začasni skrbnik ni oddal poročila o njenem finančnem stanju. Tudi do tega se sodišče ni opredelilo. Udeleženka je podala pripombe, do katerih se sodna izvedenka ni znala opredeliti niti na kasnejšem naroku. Izvedenka je zgrešila diagnozo nasprotne udeleženke. Ni si vzela časa za pregled nasprotne udeleženke. Ni razumljivo, zakaj bi nasprotna udeleženka lahko dojela pomen volitev, ne bi pa mogla hkrati dojeti pomena sodišča. Sodišče je s sklepom z dne 27.1.2023 izvedenki naložilo, da mora na pripombe odgovoriti v roku 30 dni, nato pa sklep ni bil realiziran. Sodišče je brez argumentacije izvedenki dovolilo, da se na pripombe izjasni šele na samem naroku pol leta kasneje. Da bo izvedenka zgolj prisotna na naroku, sodišče udeleženke ni obvestilo, tako da slednja ni imela možnosti, da bi se ustrezno pripravila na zaslišanje izvedenke, s čimer je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Izvedenka na naroku še vedno ni znala pojasniti svojega mnenja o tem, kako je možno, da gre lahko nasprotna udeleženka na volitve, ne pa na sodišče. Skupno bivanje ni noben pokazatelj, ali je oseba lahko primeren skrbnik. Izvedenka bi se morala zavedati dejstva, da je nasprotna udeleženka zaradi svoje diagnoze bolj dovzetna za sugestije ter da udeleženec, ki izključuje mater iz njenega življenja, lahko podaja neresnične navedbe o materi in drugih osebah, kar seveda vpliva na mnenje nasprotne udeleženke. Udeleženka na narokih dejansko ni imela možnosti izpovedati svoje celotne zgodbe, saj je bila vselej prekinjena s strani udeleženca ali sodišča. Udeleženec nikakor ni skrben oče, kot se predstavlja. To podrobneje pojasni. Udeleženka je glede na neprimernost udeleženca za skrbnico nasprotni udeleženki predlagala starejšo hči, ki se je s tem strinjala, vendar je sodišče ta predlog povsem pavšalno zavrnilo, brez da bi dejansko obrazložilo, zakaj ne bi mogla biti primerna skrbnica. Udeleženka je kot podredni predlog za skrbnico predlagala sebe, vendar se glede tega predloga sodišče prav tako sploh ni opredelilo, s čimer je ponovno zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

3. Udeleženec A. A. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Prereka resničnost pritožbenih navedb. V zvezi z avto-destruktivnim vedenjem navaja, da je pridobil pri osebnem zdravniku napotnico za kliničnega psihologa ter pristojni ustanovi preko e-pošte pisal za pregled, kar izhaja iz e-maila z dne 16.5.2023. Finančno poročilo je udeleženec pravočasno oddal na CSD in sicer dne 11.9.2023, kar izhaja iz zapisnika CSD z dne 11.9.2023. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zvezi z udeležbo pritožnice v predmetnem postopku pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica seznanjena z vsem relevantnim gradivom v postopku, sodišče ji je udeležbo dopustilo in se v izpodbijanem sklepu tudi opredelilo do njenih navedb. V pritožbi udeleženka ne navaja, s katerim gradivom naj ne bi bila seznanjena. Ima pa pritožnica prav, da mora sicer sodišče, ko izve za svojce, le-te celo samo opozoriti na možnost njihove udeležbe.1 Bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP2) ni podana.

6. Prav tako pa tudi niso podane bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo vse razloge o odločilnih dejstvih v zvezi s tem, zakaj je presodilo, da je udeleženec A. A. primeren skrbnik za nasprotno udeleženko. Na podlagi določbe 243. člena Družinskega zakonika (DZ3) pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Nasprotna udeleženka je izrazila željo, da je njen skrbnik oče, izvedenka pa je ugotovila, da je ta njena želja pristna in prava. Sodišče prve stopnje je mnenje izvedenke sprejelo, iz česar logično izhaja, da ni sprejelo trditev udeleženke o tem, da udeleženec A. A. z nasprotno udeleženko manipulira, jo psihično zlorablja ali kakorkoli ne skrbi dobro za njo. Poleg tega je nasprotna udeleženka tako za sestro kot tudi za mamo (udeleženko) izrecno rekla, da ju ne želi za skrbnika. Sodišče je v točki 10 obrazložitve sklepa pojasnilo, zakaj očeta šteje za primernejšega skrbnika (enako je bilo tudi mnenje CSD), zato ne drži trditev pritožbe, da sklep o tem nima razlogov. Pritožbeno sodišče razloge sodišča prve stopnje sprejema kot prepričljive in se strinja z zaključkom, da je oče za nasprotno udeleženko najprimernejši skrbnik.

7. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da gre pri nasprotni udeleženki za motnjo v duševnem razvoju zmerne stopnje v okviru sindroma Ciffin-Siris, ki hudo moti njeno funkcioniranje, zaradi česar sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Glede na naravo bolezni v prihodnje ni pričakovati izboljšanja njenega stanja. Pritožnica sklepa sodišča ne izpodbija v točki 1, kjer je sodišče prve stopnje opredelilo dolžnosti skrbnika. Prav tako ne navaja, da je katera od dolžnosti navedena brez potrebe. Zato je odveč v pritožbi ukvarjanje s vprašanji, od kod točno izvira vzrok za težave nasprotne udeleženke in katera je prava medicinska diagnoza. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o tem, da je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenke, ki je svoje mnenje podala na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije. Tovrstne pritožbene navedbe torej niso utemeljene.

8. Prav tako niso utemeljene navedbe pritožnice o tem, da ni imela možnosti pripraviti se na zaslišanje izvedenke. Pritožnica je na mnenje izvedenke podala pripombe, nanje je izvedenka v celoti odgovorila na zaslišanju na naroku. Tam je udeleženka nedvomno imela možnost, da izvedenko povpraša o vseh vidikih zadeve. Zakaj tega ni mogla storiti, konkretno ne pojasni. Da izvedenka ni pisno odgovorila na pripombe, pa ne predstavlja nobene kršitve. Tudi sicer izvedenec primarno poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi, lahko pa tudi pisno (253. člen ZPP). Navedbe udeleženke o tem, da udeleženka na narokih ni imela možnosti izpovedati svoje celotne zgodbe, ker je bila vselej prekinjena s strani udeleženca ali sodišča, ne izhajajo iz podatkov spisa, zato niso utemeljene.

9. Pritožnica tudi navaja, da izvedenka na naroku še vedno ni znala pojasniti svojega mnenja o tem, kako je možno, da gre lahko nasprotna udeleženka na volitve, ne pa na sodišče. Ker je sodišče nasprotni udeleženki 0dvzelo pravico voliti in biti voljena, pritožnica pa te odločitve sodišča ne izpodbija, takšne pritožbene navedbe niso relevantne in pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

10. Socialne vezi so pomembne za občutek izpolnjenosti in kakovostno življenje. Skrbnik bi zato moral po naravi stvari osebo spodbujati k stikom z drugimi. Ker gre za osebno odločitev, pa je ne more v celoti nadomestiti. Prav tako ni v njegovi pristojnosti, da stike z drugimi preprečuje ali ovira. Če se taka težnja pri kandidatu za skrbnika izrazi v postopku, mora sodišče skrbno raziskati, ali je ta oseba sploh primerna za skrbnika. Vprašljivo je namreč, ali je sposobna ravnati v korist osebe (in ne v svojo korist).4 Takšna dolžnost skrbnika k spodbujanju stikov z drugimi, v konkretnem primeru z materjo nasprotne udeleženke, sodi v okvir dolžnosti skrbi za osebnost nasprotne udeleženke, kot je to opredeljeno v zadnji alineji 3. točke izreka sklepa. Sodišče prve stopnje je v zvezi z očitkom udeleženke o preprečevanju stikov s strani udeleženca verjelo izpovedbi očeta (udeleženca), ki je izpovedal, da lahko mati C. C. vsak dan obišče. Dvakrat na teden je vozil C. C. k mami, slikala sta se pred blokom kot dokaz, da je Tijo res peljal k mami. Sodišče je zaključilo, da se je na podlagi neposrednega zaslišanja očeta na naroku prepričalo, da ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (točka 5 obrazložitve sklepa). Glede na navedeno ne drži pritožbena navedba o pomanjkanju razlogov v tej smeri. Sodišče prve stopnje očitno ni sledilo navedbam pritožnice o preprečevanju stikov s strani očeta. Udeleženka je na naroku 8.6.2023 res povedala, da od marca 2023 naprej otroka nima niti uro, vendar je sodišče sprejelo nasprotno izpovedbo očeta, da lahko C. C. vsak dan obišče. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da se morata oba udeleženca zavedati pomembnosti socialnih stikov nasprotne udeležence s svojci, pri čemer je tu treba upoštevati tudi voljo nasprotne udeleženke. Oče kot skrbnik zato tudi v bodoče stikov nasprotne udeleženke z materjo ne bo smel preprečevati, če bodo stiki z materjo nasprotni udeleženki v korist. V nasprotnem primeru, če bi s svojim delom ogrožal varovankine koristi, ga sodišče lahko na predlog CSD tudi razreši (254. člen DZ). Prav je, da udeleženec udeleženko tudi seznanja z zdravstvenim stanjem nasprotne udeleženke. Zgolj dejstvo, da z enim izvidom udeleženka naj ne bi bila seznanjena, še ne pomeni, da udeleženec (oče) ni primeren skrbnik. Kaj naj bi bila vsebina konkretnega izvida oziroma ali je bilo v njem navedeno kaj takšnega, za kar bi morala vedeti tudi mati, pa udeleženka ne pojasni.

11. Udeleženka je v pritožbi prvič navedla, da udeleženec ne skrbi za finančno stanje nasprotne udeleženke, saj kot začasni skrbnik ni oddal poročila o njenem finančnem stanju. Udeleženec je v odgovoru na pritožbo predložil zapisnik CSD, z dne 11.9.2023, iz katerega izhaja, da je CSD sprejel skrbniško poročilo za leto 2022, ki ga je posredoval skrbnik A. A. (C29). Tovrstna pritožbena navedba torej ni utemeljena. Navedba, da udeleženec sicer ne ureja njenega finančnega področja, pa ni podrobneje konkretizirana, zato nanjo ni mogoče odgovoriti. Navedba, da udeleženec ni obvestil šole o začasnem skrbništvu, ni utemeljena, saj udeleženka hkrati ne pove, da kaj pomembnega v zvezi s šolo udeleženec naj ne bi uredil. Udeleženka pa je bila z začasnim skrbništvom seznanjena tekom tega postopka in se je kasneje tudi strinjala, da je oče začasni skrbnik.

12. Navedba pritožnice, da udeleženec ne poskrbi za zdravstvene preglede nasprotne udeleženke, ni utemeljena. Tudi če je enkrat napotnico res dvignila udeleženka in udeleženca spomnila na pregled, nato pa je udeleženec nasprotno udeleženko peljal na Pediatrično kliniko, to še ne pomeni, da udeleženec ni primeren za skrbnika. Še vedno je udeleženka mati nasprotne udeleženke in lahko zanjo kaj postori in to je nekaj čisto normalnega.

13. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točki 2 izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

1 Tako tudi Katja Mramor v prispevku: Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten 3/2021, str. 83 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 3 Ur. l. RS, št. 15/17 s spremembami in dopolnitvami 4 Tako tudi mag. Metoda Orehar Ivanc, Katja Mramor, mag. Vesna Ravnik Koprivec in Vanja Tinta Tavčar v prispevku: Izrek odločbe o postavitvi pod skrbništvo, Pravosodni bilten 3/2021, str. 124