Jedro

Nagrada za narok v pravdnem postopku nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Ustrezna analiza ZOdvT, upoštevajoč tudi namen, ki ga zasleduje in ki izhaja iz celovite ureditve odvetniških storitev po tem zakonu, pritrjuje odločitve tožene stranke, da je na podlagi tarifne številke 3102 treba priznati nagrado le za en narok.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku priznala stroške za nudenje brezplačne pravne pomoči (na podlagi napotnice opr. št. Bpp 863/2009 z dne 13. 11. 2009) v višini 255,85 EUR. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičenki A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč, in sicer za vložitev tožbe na zvišanje preživnine, za pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bil dodeljen odvetnik B.B. Tožena stranka je tožniku priznala in odmerila stroške: 89,70 EUR za postopek po tarifni št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), 82,80 EUR nagrade za narok po tarifni št. 3102 ZOdvT, stroške za prevoz na naroka dne 9. 12. 2010 in dne 25. 1. 2011 (2 x 28 km x 0,37 EUR) v višini 82,20 EUR, 20 EUR za poštne stroške in storitve po tarifni št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV v znesku 42,62 EUR po tarifni št. 6100 ZOdvT.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in meni, da je tožena stranka nepravilno uporabila tarifno št. 3102 ZOdvT, saj bi mu morala priznati nagrado za vsak posamični narok oziroma obravnavo, ne pa ravnati tako, da je priznala kot nagrado za narok le za en posamični narok. Enkratna nagrada po ZOdvT se odmeri in prizna le pri nagradi za postopek po tarifni št. 3100 in v pritožbenem postopku za nagrado za postopek po tarifni št. 3201. Opozarja še, da je Višje sodišče v Ljubljani izrazilo stališče v sodbi opr. št. I Cp 2385/2010 z dne 1. 9. 2010, da pripada odvetniku po tarifni št. 3102 ZOdvT nagrada za vsak narok posebej. Opozarja še na opombo 3. dela tarife ZOdvT. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke spremeni tako, da se tožniku priznajo razen že odmerjenih stroškov še dodatni stroški v znesku 82,80 EUR, povečani za pripadajoči 20 % DDV. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni predložila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pri odmeri stroškov pravilno uporabila tarifno št. 3102, ko je tožniku le enkrat priznala nagrado za „zastopanje na naroku“ v višini 82,80 EUR in ne za vsak narok posebej.

Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožnika, da bi morala tožena stranka odmeriti nagrado za vsak narok posebej. Nagrada za narok v pravdnem postopku je določena v 3. delu Odvetniške tarife pod tarifno št. 3102, kjer je določeno, da odvetniku pripada nagrada za narok, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi pripombe v uvodu tretjega dela tarife. V opombi 3 pod točko 2 je določeno, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Ustrezna analiza ZOdvT, upoštevajoč tudi namen, ki ga zasleduje in ki izhaja iz celovite ureditve odvetniških storitev po tem zakonu, pritrjuje pravilnosti odločitve tožene stranke, da je na podlagi tarifne številke 3102 treba priznati nagrado le za en narok. Število opravljenih narokov tako ne vpliva na višino nagrade. Zakon je tako uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjemo od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. V teh dveh postopkih prejme odvetnik nagrado za narok za vsak narok posebej.

Tožnik v tožbi opozarja na drugačno stališče Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 2385/2010 z dne 1. 9. 2010. Sodišče pri tem pripominja, da so se po uveljavitvi ZOdvT dejansko v zvezi z razlago tarifne št. 3102 v sodnih odločbah pojavile različne razlage te tarifne številke. Vendar razlaga, kot izhaja iz tožbi priložene sodbe višjega sodišča ni prevladujoča in ne predstavlja ustaljene sodne prakse. O tem spornem vprašanju je stališče sprejelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi II Ips 56/2011 in pritrdilo stališču, da je pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tarifni št. 3102 ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.

Glede na navedeno je tožena stranka pravilno odločila, da je tožniku priznala stroške v višini 255,85 EUR, upoštevaje tarifne št. 3100, št. 3102, št. 6102, kilometrino za dva naroka ter 20 % DDV.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi tožbe in temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.