Jedro

DARS je bil na določenem področju zastopnik države in je svoje zakonsko določene naloge vedno opravljal za račun države, ne za svoj račun. Pri opravljanju nalog je torej ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, te naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek zoper toženo stranko Republiko Slovenijo in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej zadevi kot podizvajalka družbe S. d.d. na več projektih, vezanih na izgradnjo avtocest in hitrih cest, zahteva plačilo za opravljena in prevzeta dela po več situacijah. V postopku na prvi stopnji je bilo sporno vprašanje pasivne legitimacije (prve) toženke Republike Slovenije. Prvostopenjsko sodišče je njenemu ugovoru, da ni pasivno legitimirana, saj je družba DARS. d.d. vse naloge izvajala v svojem imenu in samostojno vstopala v pogodbena razmerja, kjer je bila tudi navedena kot pogodbena stranka, ugodilo z nosilnim razlogom, da je DARS d.d. sklenil več pogodb, v vseh je nastopal kot naročnik, torej kot stranka pogodbe, iz česar izhaja, da je vse pogodbe sklenil v svojem imenu. Prav tako jih je sklenil za svoj račun, saj se je zavezal za opravljeno delo tudi sam plačati.

6. 1. odstavek 3. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/2004, v nadaljevanju ZDARS), veljaven v času sklenjenih pogodb in izvajanja del, je določal, da DARS. opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest, 2. odstavek pa, da v svojem imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo.

7. Iz zgoraj citiranega zakonskega besedila izhaja, da je bil DARS. na določenem področju zastopnik države in je svoje zakonsko določene naloge iz 3. člena ZDARS vedno opravljal za račun države, ne za svoj račun. To je tudi razumljivo, saj so zemljišča in (avto)ceste, ki so speljane preko teh zemljišč, njena last, ne pa last DARS. Zastopanje je bilo določeno že v samem zakonu, kjer je bila določena tudi vsebina in obseg zastopanja (prim. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 502/2004 z dne 22.6.2006 in III Ips 13/2014 z dne 25.11.2015). Naloge iz 1. odstavka 3. člena ZDARS je DARS opravljal v imenu in za račun Republike Slovenije, naloge iz 2. odstavka pa v svojem imenu in prav tako za račun Republike Slovenije. Pri opravljanju nalog iz 2. odstavka 3. člena je torej ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, te naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu.

8. Prvostopenjsko sodišče je zakonsko besedilo pravilno povzelo in tudi pravilno navedlo, da je na podlagi 2. odstavka 3. člena ZDARS (drugi toženec) DARS opravljal naloge v svojem imenu in za račun države ter naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v RS. Po zaključku višjega sodišča pa je v nadaljevanju zmotno zaključilo, da zato, ker je v pogodbah naveden kot naročnik in je vse pogodbe sklenil v svojem imenu in za svoj račun, Republika Slovenija v tem sporu ni pasivno legitimirana.

9. V primeru posrednega (indirektnega) zastopanja mora posredni zastopnik na zastopanega prenesti vse koristi iz poslov, ki jih je sklenil za njegov račun, prav tako pa mora zastopani prevzeti vse obveznosti, ki jih je posredni zastopnik prevzel za njegov račun. V konkretnem primeru je za vprašanje pasivne legitimacije Republike Slovenije bistveno, da je DARS pri opravljanju nalog iz 2. odstavka 3. člena ZDARS ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu in ne glede na to, kako je to zapisano v pogodbah. To pa pomeni, da je zaključek izpodbijane sodbe glede pasivne legitimacije Republike Slovenije zmoten.

10. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno zaključilo, da v tem sporu ni podana pasivna legitimacija tožene stranke Republike Slovenije, posledično pa nepopolno ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje (355. člen ZPP). Ker glede na naravo stvari in okoliščine primera višje sodišče ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).