Jedro

Praksi Ustavnega sodišča v zvezi z obveznostjo presoje obstoja utemeljenega suma pri odreditvi izročitvenega pripora je v svoji ustaljeni sodni praksi doslej sledilo tudi Vrhovno sodišče. Iz navedenih odločb Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da je utemeljenost suma, da je tujec, katerega izročitev se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje, temeljni pogoj za odreditev pripora tudi na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP. Pri tem se sodišče ne spušča v oceno nasprotujočih si dokazov, temveč presodi le, ali je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega izročitev se zahteva, storil v prošnji za izročitev navedeno kaznivo dejanje.

Preiskovalna sodnica v razlogih sklepa ni povzela niti opisa tujcu očitanega kaznivega dejanja, niti iz sklepa o odreditvi pripora ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je sodišče v državi prosilki presodilo, da je zoper tujca podan utemeljen sum, da je storil prav to kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa zunajobravnavnega senata in preiskovalne sodnice razveljavita ter zadeva vrne preiskovalni sodnici v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom I Kpd 44529/2021 z dne 20. 9. 2021 na podlagi tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper tujca A. A. odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navedla je, da je podan utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike po 144. členu Kazenskega zakonika SFRJ. Odločila je, da se tujcu v pripor všteje čas pridržanja in začasnega izročitvenega pripora in, da čas odrejenega pripora ne sme trajati več kot 30 mesecev. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je pritožbo tujčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je tujčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka. V obrazložitvi zahteve trdi, da v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni obrazložen utemeljen sum tujcu očitanega kaznivega dejanja, da se mu očita politično ali vojaško kaznivo dejanje, zaradi česar njegova izročitev ni dovoljena in, da je zunajobravnavni senat prepozno odločal o vloženi pritožbi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in pripor zoper tujca odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je v izpodbijanem sklepu utemeljen sum ustrezno obrazložen, da je bil tujec seznanjen s prevodom listin, da bo o vsebinskih vprašanjih v zvezi z izločitvijo odločeno v nadaljevanju postopka in, da v obravnavanem primeru ne gre za „vojaško kaznivo dejanje“.

4. Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva je bil tujčev zagovornik seznanjen. V izjavi je izrazil nestrinjanje s predlogom Vrhovnega državnega tožilstva, ponovil navedbe zahteve in poudaril, da bi moralo biti iz izpodbijanega sklepa razvidno, kaj so zoper tujca izpovedale osebe, ki so izjave podale policiji oziroma so bile že zaslišane v preiskavi.

B-1.

5. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno da je: – Okrožno sodišče v Doboju v Bosni in Hercegovini dne 5. 5. 2021 zoper tujca A. A. izdalo mednarodno tiralico zaradi kaznivega dejanja vojnega zločina zoper vojne ujetnike, ker naj bi kot pripadnik vojaške formacije z avtomatskim orožjem ustrelil in ubil B. B., ki je bil predhodno ujet in je bil vojni ujetnik, prisvojil pa naj bi si tudi njegovo ročno uro; - Okrožno sodišče na Ptuju s sklepom I Ks 44529/2021 z dne 28. 8. 2021, v zvezi s sklepom I Kpd 44529/2021 na podlagi 20. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi, v zvezi s petim odstavkom 525. člena in 1. točko prvega odstavka 201. člena ZKP zoper tujca odredilo začasni izročitveni pripor; - Okrožno sodišče na Ptuju je dne 1. 9. 2021 od Okrožnega sodišča v Doboju prejelo prošnjo za tujčevo izročitev (list. št. 83 spisa); - Okrožno sodišče na Ptuju po prejeti prošnji za izročitev z izpodbijanim sklepom zoper tujca na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP odredilo izročitveni pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

B-2.

6. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da utemeljen sum tujcu očitanega kaznivega dejanja v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni obrazložen, s čimer vložnik nakazuje kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Kršitev utemeljuje z navedbami, da se izpodbijanega pravnomočnega sklepa ne da preizkusiti, ker iz njega ni razvidno, ali se je sodišče ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma. Poudarja, da bi morala preiskovalna sodnica določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, tega pa preiskovalna sodnica v obravnavanem primeru ni storila. Uveljavlja še, da zunajobravnavni senat do enakih pritožbenih navedb ni zavzel stališča, temveč je zaključil, da prošnja za izročitev in njej priložena dokumentacija vsebuje tudi utemeljitev utemeljenega suma. Uveljavljano kršitev je sklenil s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega in Ustavnega sodišča, iz katere je razvidno stališče, da mora v primeru odreditve izročitvenega pripora sklep sodišča vsebovati razloge o obstoju utemeljenega suma.

7. Po prvem odstavku 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) mora kot temeljni pogoj za odreditev pripora obstajati utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Ta mora obstajati že pred odvzemom prostosti (antecedenčnost utemeljenega suma), biti mora artikuliran, kar pomeni, da ne more biti le abstraktno in probabilistično nakazan, obenem pa mora biti tudi specifičen in konkretno utemeljen.1 Po določbi četrtega odstavka 524. člena ZKP se glede pripora v postopku izročitve smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 200. člena, 202. člena, 203. člena in 209. do 213b., ter 420. in 421. člena ZKP. Po tretjem odstavku 524. člena ZKP se tujec med drugim pripre, če so dani razlogi za pripor iz 201. člena ZKP. Po določbi drugega odstavka 202. člena ZKP, na katero med drugim napotuje določba četrtega odstavka 524. člena ZKP, mora pisni sklep o odreditvi pripora med drugim vsebovati tudi obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer mora preiskovalni sodnik določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storil kaznivo dejanje, obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in povedati, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek kazenskega postopka.

8. Če se zahteva izročitev tujca zaradi vodenja kazenskega postopka, presoja domače sodišče utemeljenost suma na podlagi odločb tuje države, ki so priložene prošnji za izročitev, ter dokazov, na katere se sklicujejo te odločbe, ki pa jih tuja država ni dolžna priložiti svoji prošnji za izročitev. Tudi te odločbe oziroma dokaze, na katere se sklicuje odločba tuje države, presoja domače sodišče po načelu proste presoje dokazov, ne da bi bilo pri tem vezano na ugotovitve tujega organa glede utemeljenosti suma.2

9. Zakonska zahteva po utemeljitvi obstoja utemeljenega suma v odločbi o odreditvi izročitvenega pripora je izražena tudi v več odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije.3 Ustavno sodišče je v navedenih odločbah presodilo, da tudi pri ekstradicijskem priporu obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje kot osnovni pogoj za odreditev pripora, pomeni, da mora obstajati visoka stopnja konkretne in specifične verjetnosti, da je ta oseba storila določeno kaznivo dejanje. Pri tem sodišče presodi, ali iz listine sodnega organa tuje države, ki je podlaga prošnji tuje države za izročitev, in dokaznega gradiva, zbranega v ekstradicijskem postopku, izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma.

10. Praksi Ustavnega sodišča v zvezi z obveznostjo presoje obstoja utemeljenega suma pri odreditvi izročitvenega pripora je v svoji ustaljeni sodni praksi doslej sledilo tudi Vrhovno sodišče.4 Iz navedenih odločb Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da je utemeljenost suma, da je tujec, katerega izročitev se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje, temeljni pogoj za odreditev pripora tudi na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP. Pri tem se sodišče ne spušča v oceno nasprotujočih si dokazov, temveč presodi le, ali je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega izročitev se zahteva, storil v prošnji za izročitev navedeno kaznivo dejanje.

11. V obravnavanem primeru je iz sklepa preiskovalne sodnice razvidno le, da je v državi prosilki zoper tujca v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja vojnega hudodelska zoper vojne ujetnike po prvem odstavku 144. člena Kazenskega zakonika SFRJ. V razlogih sklepa pa preiskovalna sodnica ni povzela niti opisa tujcu očitanega kaznivega dejanja, niti iz sklepa o odreditvi pripora ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je sodišče v državi prosilki presodilo, da je zoper tujca podan utemeljen sum, da je storil prav to kaznivo dejanje. V sklepu preiskovalne sodnice torej niso navedeni in vsebinsko obrazloženi dokazi, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, da je tujec utemeljeno osumljen storitve določenega kaznivega dejanja.

12. Čeprav je tujčev zagovornik zoper sklep o odreditvi pripora vložil obširno obrazloženo pritožbo, v kateri je trdil prav to, kar uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti – da v sklepu preiskovalne sodnice obstoj utemeljenega suma tujcu očitanega kaznivega dejanja ni obrazložen – zunajobravnavni senat pritožbi ni ugodil, temveč je v razlogih izpodbijanega sklepa (v nasprotju z dejstveno podlago v sklepu preiskovalne sodnice o odreditvi pripora) navedel, da je preiskovalna sodnica pravilno ocenila, da je iz prošnje za izročitev med drugim razvidna utemeljitev obstoja utemeljenega suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.

13. V obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ugotavlja, da obrazložitev obstoja utemeljenega suma ne dosega standarda obrazloženosti sodnih odločb in tudi ne zakonskega pogoja iz tretjega in četrtega odstavka 524. člena ZKP, zaradi česar je v izpodbijani pravnomočni odločbi podana kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

14. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom tujcu kršilo pravico iz 22. člena Ustave, hkrati pa je v izpodbijani pravnomočni odločbi podana tudi absolutna bistvena kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep na podlagi prvega odstavka 426. člena razveljavilo ter zadevo vrnilo preiskovalni sodnici v ponovno odločanje. Ta bo morala skladno z določbo drugega odstavka 20. člena Ustave o predlogu za odreditev pripora odločiti v 24 urah. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo že zaradi obstoja navedenih kršitev, se v presojo drugih, v zahtevi uveljavljenih kršitev, ni spuščalo.

1 Primerjaj Šturm L. (2002): Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, stran 223 do 226. 2 Tako tudi Horvat Š. (2004): Zakon o kazenskem postopku (ZKP s komentarjem), GV Založba, Ljubljana, stran 1097. 3 Glej na primer odločbe Ustavnega sodišča v zadevah Up-83/98 z dne 15. 6. 1998, Up-273/00 z dne 21. 12. 2000, Up-293/98 z dne 1. 12. 1998. 4 Primerjaj na primer sodbe v zadevah I Ips 379/2002 z dne 24. 12. 2002, XI Ips 26836/2016 z dne 27. 9. 2016, XI Ips 26836/2016 z dne 24. 11. 2016, XI Ips 47551/2016 z dne 13. 2. 2017 in XI Ips 23296/2020 z dne 30. 7. 2020.