Jedro

Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.P. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru pripor, ki je bil odrejen zoper obdolženega D.P. iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal po vloženi obtožbi še za dva meseca.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa, da pripor nadomesti z milejšim ukrepom oz. hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanih kaznivih dejanj je v tolikšni meri podan, da ga zagovornikova nasprotna izvajanja omajati ne morejo, pa tudi sicer je obstoj tega predpogoja za odreditev in poznejše podaljšanje pripora v izpodbijanem sklepu tudi zelo natančno in prepričljivo sodišče prve stopnje obrazložilo, tako, da se tudi pritožbeno sodišče s temi ugotovitvami v celoti strinja. Glede samega obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se okoliščine, ki to nevarnost utemeljujejo in na podlagi katerih je bil pripor zoper obdolženca s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. I Ks 50297/2016 z dne 24.1.2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Kp 50297/2016 z dne 1.2.2017, nazadnje podaljšan, niso v ničemer spremenile. Tudi v svoji sedaj obravnavani pritožbi zagovornik navaja, da je oškodovanka vse očitke oz. predloge za pregon umaknila in bi že za tega del bilo potrebno pripor zoper obdolženega D.P. odpraviti, vendar je o neutemeljenosti teh navedb pritožbeno sodišče že razlogovalo v zgoraj navedenem sklepu, tako, da se na te ugotovitve, navedene v njem, tudi sklicuje. Iz izpiska iz kazenske evidence, ki se nahaja na listovni številki od 60 do 62 spisa je tudi z gotovostjo razvidna ne samo obdolženčeva dosedanja kriminalna preteklost, temveč tudi to, da je nedvomno nagnjen k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, pri čemer velja posebej opozoriti na to, da je bil že kaznovan tudi za kazniva dejanja hude telesne poškodbe in nasilja v družini, prav ta dejanja pa so predmet sedaj obravnavanega kazenskega postopka. O obstoju iteracijske nevarnosti pri obdolženemu D.P. tako ni nikakršnega dvoma oz. je mogoče z gotovostjo ugotoviti, da so pri obdolžencu podane okoliščine, ki v zadostni meri kažejo na konkretno bojazen, da bi na prostosti kazniva dejanja z elementi nasilja ponavljal. 5. Podaljšanje pripora zoper obdolženca pa je, v nasprotju s tem, kar o tem meni pritožnik, na mestu tudi upoštevaje kriterije, navedene v 20. členu Ustave Republike Slovenije. Glede na obdolženčevo kriminalno preteklost, njegovo nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj z elementi nasilja, njegovo specialno povratništvo, pa tudi kriminalno količino, vsebovano v sedaj vloženi obtožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, živečih v obdolženčevi okolici in tedaj tudi sorazmerne nevarnosti, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost. Glede na ugotovljeno neogibnost pripora tako odpade tudi kakršnakoli možnost nadomestitve pripora z milejšim ukrepom, tako, kakor to predlaga pritožnik.

6. Glede na vse navedeno je bilo potrebno pritožbo zagovornika obdolženega D.P. kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.