Jedro

Od zneska pokojnine ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje.

Iz določila 136. č člena ZPIZ izhaja le, da se letni dodatek odmeri v sorazmernem delu oziroma po dvanjstinah uživalcem pokojnine glede na čas trajanja pravice do pokojnine v letu uveljavitve in ne določa, da se tudi v postopku, to je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, šteje le v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka (v ponovljenem postopku) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi se sklicuje na določilo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) in navaja, da se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v 22. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki znaša 459,04 EUR. Navaja, da tožnik živi z ženo A.A. in polnoletno hčerko B.B. na naslovu ... Iz priložene listinske dokumentacije (priloga A2) izhaja, da je tožnik upokojenec in je v zadnjih treh mesecih pred podajo prošnje prejel pokojnino v zneskih: 646,60 EUR, 646,00 EUR, 646,00 EUR (od teh zneskov ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje) ter 223,55 EUR letnega dodatka. Prav tako je prejemnica pokojnine njegova žena A.A., ki je v istem obdobju prejela pokojnino v zneskih : 453,55 EUR, 453,55 EUR, 453,55 EUR (tudi tu ni mogoče upoštevati zneska premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, za kolikor so bila nižja izplačila) ter 223,55 EUR letnega dodatka (priloga A3). Kot izhaja iz potrdila o vpisu, je tožnikova polnoletna hčerka B.B. redna študenta 1. letnika Visoke šole (zaradi česar se šteje, da sta jo starša dolžna preživljati). Iz podatkov prošnje je razvidno, da je bila hčerka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejemnica dohodka preko študentskih organizacij in sicer je iz izpiska prometa na njenem računu (priloga A2) razvidna višina njenega dohodka v višini 172,20 EUR. Tožnik je lastnik osebnega avtomobila Citroen letnik 2001, skupaj z ženo pa sta tudi lastnika kmetijskih zemljišč, ki dajejo dohodek, zato se to premoženje v skladu s 23. členom ZSV ne upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka. V skladu s 5. členom Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do socialne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07) je bil pri izračunu povprečnega dohodka na člana družine upoštevan tudi katastrski dohodek tožnika in njegove žene (prilogi C1 in C2). Iz potrdila Davčne uprave (C1) izhaja, da je tožnikov dohodek iz tega naslova v letu 2009 znašal 772,47 EUR, tako da je upoštevni znesek 193,12 EUR (772,47 : 12=64,37 x 3). Iz potrdila Davčne uprave (C2) izhaja, da je katastrski dohodek tožnikove žene v letu 2009 znašal skupaj 210,34 EUR, tako da je upoštevni znesek 52,58 EUR (210,34 : 12=17,52 x 3). Drugih dohodkov tožnikova družina nima. Upoštevaje navedeno je povprečni mesečni dohodek družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 4.165,45 EUR. Ta znesek je potrebno razdeliti na tri družinske člane, kar znese 1.388,48 EUR in ga, da se dobi povprečni mesečni dohodek na člana, razdeliti še s tri (dohodki so bili izračunani za upoštevno obdobje treh mesecev), tako da je povprečni mesečni dohodek na člana družine v upoštevnem obdobju treh mesecev znašal 462,83 EUR, kar je več od določenega minimalnega dohodka, ki znaša 459,04 EUR. Tožena stranka še opozarja, da tožnik v tožbi, ki je imela za posledico razveljavitev prvotne odločbe, ni nasprotoval posamičnim postavkam in tudi ne posamičnim izračunom, ampak je izpostavil (domnevno) napačen povprečni izračun na člana družine. Pri izračunu, ki je rezultiral v znesku 423,76 EUR (torej pod minimalnim dohodkom), je pri navajanju zneskov letnega dodatka v višini 223,55 EUR navajal znesek 55,88 EUR ( 223,55 : 12=18,63 x 3), vendar letni dodatek po oceni tožene stranke ne predstavlja neperiodičnega dohodka v smislu 27. č člena ZSV, v katerem so kot občasni neperiodični dohodki po tem členu navedeni dediščina, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejme samo enkrat. Letni dodatek je prejemek po ZPIZ-1, ki se izplačuje upravičencem do pokojnin, po členu 136. d ZPIZ-1, praviloma skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj, kar govori o periodični naravi tega dohodka. Ker tožnik ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev, tožena stranka ni ugotavljala drugega pogoja. Glede na razveljavitev odločbe opr. št. Bpp 202/2010 z dne 8. 9. 2010 iz razloga, da tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, tožena stranka poudarja, da je tudi v ponovljenem postopku odločala samo na podlagi tožniku znanih podatkov, v zvezi s katerimi se je tožnik že izjasnil in katerim tožnik (razen domnevno napačnemu izračunu) ni nasprotoval. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve z ustavo zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva, kot tudi zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je tožena stranka tudi v ponovljenem postopku storila očitno pisno in posledično računsko napako, saj je upoštevala napačen znesek pokojnine tožnika, prejete v zadnjih treh mesecih, in sicer namesto pravilno 630,38 EUR je pri seštevku zneskov zadnjih treh pokojnin vsakič upoštevala znesek 646,60 EUR. Dalje tožnik opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava in sicer tako Zakona o socialnem varstvu (ZSV), kot tudi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), zaradi česar je odločitev tožene stranke, da se prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, nezakonita. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja nerazumevanje pojma periodičnosti dohodka. Tožnik se sicer strinja, da je letni dodatek periodični in ne zgolj občasni dohodek, ki se izplačuje vsako leto skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj, vendar pa že ime dodatka, to je letni dodatek, pove, da se nanaša na celo leto, torej na vseh 12 mesecev, vsled česar ga je pri ugotavljanju finančnega položaja treba upoštevati tako kot preostale tožnikove dohodke, samo za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je treba upoštevati sorazmerni del letnega dohodka, to je 3/12, kar izhaja tudi iz določbe 136. č člena ZPIZ. Osnovni znesek minimalnega dohodka skladno z ZSV od 1. 7. 2010 znaša 229,52 EUR, dvakratnik torej 459,04 EUR. V nadaljevanju tožnik navaja, da je glede na navedeno povprečni mesečni dohodek na člana družine znašal 423,76 EUR (646,60 EUR + 630,38 EUR + 646,60 EUR +55,88 EUR + 453,55 EUR + 453,55 EUR + 453,55 EUR + 55,88 EUR + 172,20 EUR +193,11 EUR + 52,58 EUR = 3.813,88 EUR : 3 =1 .271,29 EUR : 3 = 423,76 EUR) in ne 461,15 EUR, kot je izračunala tožena stranka, iz česar izhaja, da mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 459,04 EUR. Z navedenim je tožena stranka kršila tako določbe ZBPP, kot tudi določbe ZSV in ZPIZ. Tožnik še poudarja, da je določba 27. č člena, ki ga je tožena stranka citirala v izpodbijani odločbi, prenehala veljati. Tožena stranka pa je kršila, kot je navedeno že zgoraj, tudi 23. člen Ustave RS. Pravdni postopek v Republiki Sloveniji je posebej z zadnjima novelama postal tako kompleksen, da posameznik, ki ni pravni strokovnjak in v postopku nima finančnih možnosti za angažiranje odvetnika, nima možnosti za uspešno uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je tožena stranka kršila tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva. Predlaga tudi, da sodišče tožbi ugodi in se mu odobri brezplačna pravna pomoč v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, v obliki zastopanja v postopkih pred sodišči prve in druge stopnje in oprostitve plačila vseh stroškov postopka. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K prvi točki izreka : Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP).

Tožena stranka je povprečni mesečni dohodek družinskega člana ugotavljala na podlagi 13. in 14. člena ZBPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju treh mesecev pred izdajo odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 229,52 EUR, dvakratnik torej 459,04 EUR. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je lastni dohodek tožnika v navedenem obdobju znašal 2.356,47 EUR, upoštevajoč pri tem višino njegove pokojnine (3 X 646,60 EUR), katastrskega dohodka (193,12 EUR) in letnega dodatka (223,55 EUR) v navedenem obdobju. Pravilno je ugotovila tudi, da je lastni dohodek tožnikove žene v istem obdobju znašal 1.636,78 EUR, upoštevajoč pri tem višino njene pokojnine (3 X 453,55 EUR), katastrskega dohodka (52,58 EUR) in letnega dodatka (223,55 EUR). Prav tako je pravilno ugotovila, da je dohodek tožnikove hčerke v navedenem obdobju znašal 172,20 EUR. Na podlagi navedenih podatkov je tudi pravilno ugotovila, da je skupni dohodek tožnika in njegovih družinskih članov v navedenem obdobju znašal 4.165,45 EUR (2.356,47 EUR + 1.636,78 EUR + 172,20 EUR), povprečni mesečni dohodek na družinskega člana je torej v obdobju treh mesecev pred izdajo odločbe znašal 462,83 EUR in tako presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (459,04 EUR).

Zato tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožnikove navedbe, da je tožena stranka upoštevala napačen znesek njegove pokojnine prejete v zadnjih treh mesecih, in sicer namesto pravilno 630,38 EUR, je pri seštevku zneskov zadnjih treh mesecev vsakič upoštevala znesek 646,60 EUR, sodišče ne sprejema. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred podajo prošnje vsakič prejel pokojnino v znesku 646,60 EUR in da od teh zneskov ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (v znesku 23,25 EUR), za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje. V zvezi s pokojnino v znesku 630,38 EUR, kot ga navaja tožnik, sodišče še dodatno pojasnjuje, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je tožnik, poleg pokojnine za mesec februar 2010 v znesku 646,60 EUR, prejel tudi znesek poračuna po uskladitvi 7,03 EUR, tako da je njegova pokojnina za ta mesec znašala 653,63, kar ob zmanjšanju premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v znesku 23,25 EUR (za katero je že bilo pojasnjeno, da se ne upošteva), znese 630,38 EUR. Sodišče tudi ne more pritrditi tožniku, da bi se pri ugotavljanju njegovega finančnega položaja letni dodatek moral upoštevati samo deloma po dvanajstinah za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje, kot naj bi to izhajalo iz določila 136. č člena ZPIZ. Iz citiranega zakonskega določila izhaja le, da se navedeni dodatek odmeri v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah uživalcem pokojnine glede na čas trajanja pravice do pokojnine v letu uveljavitve in ne določa, da se tudi v postopku, kot je obravnavani, to je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, šteje le v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah. Zato je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno postopala, ko je na podlagi 27. č člena ZSV (ki se uporablja do 31.5.2011) letni dodatek tožnika in njegove žene upoštevala v (celotni) prejeti višini.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je tožnik v tožbi zatrjeval tudi, da mu je bilo z izpodbijanim aktom poseženo tudi v njegovo ustavno pravico do sodnega varstva, sodišče ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, ni moglo slediti tej njegovi tožbeni navedbi.