Jedro

Pri izplačani razliki pokojninskih prejemkov za nazaj gre za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje upnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, nepravilen in nepošten. Ne strinja se s prvostopnim izračunom lastnega dohodka njene družine. V primeru, da družina ali prosilec preneha prejemati periodične dohodke, se ti dohodki pri ugotavljanju lastnega dohodka v skladu z 21. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ne upoštevajo. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z 8. členom ZSVarPre znašal junija (2014) 265,22 EUR, po mnenju pritožnice niti ona niti njen mož ne dosegata njegovega dvakratnika. Pritožnica še opozarja, da je regres enkrat letno, prav tako izplačilo neizplačane pokojnine, sicer pa bi z obračunanim mesečnim zneskom pokojnine upnica morala razpolagati že v letu 2008, če bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ravnal po zakonu. Poudarja, da bi plačilo sodnih taks vplivalo na njeno finančno stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb. Pri ugotavljanju lastnega dohodka upničine družine je sicer nekoliko napačno upoštevalo višino občasnih, neperiodičnih dohodkov, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ni imelo nobenega vpliva, saj tudi ob pravilnem upoštevanju teh dohodkov po preračunu, ki ga je opravilo sodišče druge stopnje, povprečni mesečni dohodek na člana upničine družine (lastni dohodek družine) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot bo še podrobneje obrazloženo.

5. V obravnavani zadevi je upnica ob vložitvi predloga za izvršbo predlagala oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je njen predlog pravilno obravnavalo v skladu z 11. in 12. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), pri čemer tudi ni spregledalo ustavne odločbe U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, v skladu s katero se prvi v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Pri odločanju, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja upnica in njeni družinski člani, se je prvostopno sodišče upoštevaje, da ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do oprostitve sodnih taks ne določa, pravilno oprlo na kriterije Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z določbami ZSVarPre, v skladu s katerimi se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po določbah ZSVarPre (13. člen ZBPP).

6. Po pridobitvi potrebnih podatkov o višini sredstev, s katerimi se preživlja upnica in njeni družinski člani, je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k preračunu višine dohodka, s katerim upničina družina mesečno razpolaga oz. je razpolagala v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks, dopolnjenega z izjavo o premoženjskem stanju (junij, julij, avgust 2014 - smiselna uporaba 20. člena ZSVarPre). Tako je pravilno upoštevalo v tem obdobju prejeto pokojnino upnice (seštevek le-te znaša 1.367,53 EUR oz. povprečno 455,84 EUR na mesec). Vendar pa je temu znesku neutemeljeno prištelo upnici v tem obdobju izplačano razliko pokojninskih prejemkov za nazaj v skupni višini 3.148,42 EUR. Utemeljena je pritožbena graja, da gre pri tem znesku za občasni, neperiodični dohodek. Le-ta pa se ob pravilni uporabi materialnega prava (v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre) upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre(1). V konkretnem primeru bi takšen izračun za upnico, ki je prejela neperiodični dohodek v višini 3.148,42 EUR(2), znašal 914,87 EUR, kar predstavlja po zakonu upoštevni znesek neperiodičnega dohodka.(3) Na enak način bi bilo potrebno upoštevati tudi v tem obdobju prejeti regres upnice oz. v mesecu juliju izplačani letni dodatek za leto 2014 v višini 223,56 EUR (podatki ZPIZ na list. št. 14 spisa). Ta dohodek je prav tako občasne narave, upoštevni dohodek v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre(4) iz tega naslova znaša - 60,80 EUR. Ker je razlika med povprečno mesečno višino tega občasnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka negativna, tega dohodka ni mogoče upoštevati.

7. Za upničinega moža pa je sodišče prve stopnje v okviru pokojnine, torej periodičnega dohodka po 21. členu ZSVarPre, neutemeljeno upoštevalo letni dodatek za leto 2014 v višini 367,95 EUR, ki je občasne narave, kot v svoji pritožbi smiselno opozarja tudi upnica, in bi ga bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava upoštevati zgolj v višini po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre(5), kar znese - 11,95 EUR. Ker je razlika med povprečno mesečno višino tega občasnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka negativna, tega dohodka ni mogoče upoštevati. Pravilni seštevek pokojnine upničinega moža brez upoštevanja letnega dodatka tako v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo popolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks znaša 1.285,17 EUR oz. povprečno 428,39 EUR na mesec.

8. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da ob pravilni uporabi materialnega prava skupni povprečni mesečni dohodek upničine družine v zadnjih treh mesecih pred predlagano taksno oprostitvijo iz naslova periodičnih dohodkov znaša 884,23 EUR (455,84 EUR + 428,39 EUR), upoštevaje še zgoraj navedeni relevantni znesek občasnega, neperiodičnega dohodka (914,87 EUR) pa 1.799,10 EUR, kar v povprečju na posameznega od dveh družinskih članov predstavlja 899,55 EUR. Lastni dohodek upničine družine tako znaša znatno več od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 538,40 EUR. Po vsem obrazloženem se kljub materialnopravno napačnemu upoštevanju posameznih neperiodičnih dohodkov v postopku na prvi stopnji kot pravilen pokaže prvostopni zaključek, da upnica v skladu z 11. členom ZST-1 ter ob analogni uporabi 13. člena ZBPP do oprostitve plačila sodnih taks ni upravičena, saj ni mogoče šteti, da bi bila s plačilom sodne takse (ki za postopek o predlogu za izvršbo znaša 55,00 EUR) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se upnica preživlja.

9. V zvezi s pritožbeno grajo, v okviru katere upnica izpostavlja, da se v primeru, ko družina ali prosilec preneha prejemati periodične dohodke, ti dohodki pri ugotavljanju lastnega dohodka v skladu z 21. členom ZSVarPre ne upoštevajo, sodišče druge stopnje dodaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi upnica ali njen mož prenehala prejemati pokojnino, temveč naj bi po podatkih, posredovanih s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upnica v juliju 2014 pridobila celo pravico do izplačila starostne pokojnine v višjem znesku.

10. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

Op. št. (1): Osnovni znesek minimalnega dohodka po 8. členu ZSVarPre od 1. 7. 2014 znaša 269,20 EUR - Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 (Uradni list RS, št. 55-2446/2014).

Op. št. (2): Po postopku: (3.148,42 / 3 = 1.049,47 ) - (0,5 x 269,20 = 134,60) = 914,87. Op. št. (3): Smiselno tako tudi VSL sklep I Cp 1925/2013 z dne 28. 8. 2013. Op. št. (4): Po preračunu: (223,56 / 3 = 74,52) - (0,5 x 269,20 = 134,60) = - 60,08. Op. št. (5): Po preračunu: (367,95 / 3 = 122,65) - (0,5 x 269,20 = 134,60) = - 11,95.