Jedro

Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča. Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo toženca z dne 2. 12. 2019, ker slednji tudi po pozivu v roku 8 ni dopolnil vloge tako, da bi vložil še drugi izvod vloge.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženec in navaja, da ni imel drugega izvoda vloge z dne 2. 12. 2019, zato je na zahtevo sodišča vložil drugi vlogi v dveh izvodih, ki ju posreduje še enkrat s pritožbo, saj so ključnega pomena v postopku.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Navedeni postopek je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (443. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan (prvi odstavek 447. člena ZPP). Ker z izpodbijanim sklepom (o zavrženju vloge toženca z dne 2. 12. 2019) postopek še ni končan, zoper ta sklep glede na 447. člen ZPP ni dopustna pritožba. Pravilnost te odločitve sodišča prve stopnje bo toženec lahko izpodbijal (še)le s pritožbo zoper odločbo, s katero bo postopek končan (to bo npr. sodba; primerjaj drugi odstavek 447. člena ZPP). Ker pritožba zoper navedeni sklep ni dopustna, jo je sodišče druge stopnje zavrglo na podlagi prve točke 365. člena ZPP.

5. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da je dopustna pritožba, zato je razumljivo, da je toženec pritožbo vložil. Vendar sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča. Velja tudi pripomniti, da je bila izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).

6. Zgolj v informacijo tožencu, ki je prava neuka stranka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 106. člen ZPP, ki določa, da mora stranka vsako vlogo, ki se mora vročiti nasprotni stranki, vložiti na sodišče v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Z vložitvijo dveh izvodov vloge, ki ni identična vlogi z dne 2. 12. 2019, temveč ji je le vsebinsko podobna, ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti vloge z dne 2. 12. 2019, te pomanjkljivosti pa toženec ne more sanirati niti v pritožbenem postopku (s ponovnim vlaganjem izvodov vloge), saj bi moral manjkajoči izvod vloge predložiti v roku, določenem s sklepom z dne 3. 12. 2019. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da je bil toženec že s pozivom, da naj vloži vlogo, s katero bo odgovoril na prvo vlogo tožeče stranke z dne 22. 11. 2019 opozorjen, da mora vlogo oziroma odgovor vložiti v dveh izvodih (primerjaj poziv sodišča z dne 22. 11. 2019 na list. št. 40, drugi odstavek na drugi strani poziva).