Jedro

Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za pripravljenost na določnem kraju v skupnem znesku 4.821,00 EUR. Po sprejetih odločitvah Vrhovnega sodišča RS v vsebinsko podobnih zadevah je tožbo umaknil v delu, ki se nanaša na opravljanje nalog na terenu. Toženka je z delnim umikom soglašala ter pri tem predlagala, da sodišče to upošteva pri odmeri pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka sprejelo na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožnik je preostali del tožbe preoblikoval tako, da je vtoževal bruto zneske v skupnem znesku 5.586,94 EUR. Toženka je nato priznala temelj tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je po delnem umiku in preoblikovanju v bruto zneske tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodilo (razen za nekaj dni teka obresti). Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v zadevi treba uporabiti temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov, tj. načelo uspeha glede na izid postopka. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče načeloma uporabi pravilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov strank ali če obstajajo drugi utemeljeni, razumni, življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških v II. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 413,04 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila, v presežku se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sklepa.

II.Toženka je tožniku dolžna povrniti stroške pritožbe v višini 222,03 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku plača znesek v skupni višini 5.586,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za dni 14. 8. 2021, 14. 10. 2022 in 14. 12. 2022 (točka I izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka II izreka).

2.Zoper odločitev o stroških v II. točki izreka se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Zatrjuje, da je odločitev o stroških materialnopravno zmotna, ker za odločitev, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške, ni pravne podlage. Trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri stroškov upoštevati njegov uspeh, saj je v sporu uspel 79,81-odstotno. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od odločitev v podobnih zadevah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o stroških spremeni tako, da naloži toženki v plačilo pravdne stroške v znesku 520,82 EUR.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5.Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za pripravljenost na določnem kraju v skupnem znesku 4.821,00 EUR. Po sprejetih odločitvah Vrhovnega sodišča RS v vsebinsko podobnih zadevah je tožbo umaknil v delu, ki se nanaša na opravljanje nalog na terenu. Toženka je z delnim umikom soglašala ter pri tem predlagala, da sodišče to upošteva pri odmeri pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka sprejelo na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožnik je preostali del tožbe preoblikoval tako, da je vtoževal bruto zneske v skupnem znesku 5.586,94 EUR. Toženka je nato priznala temelj tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je po delnem umiku in preoblikovanju v bruto zneske tožbenemu zahtevku skoraj v celoti ugodilo (razen za nekaj dni teka obresti). Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v zadevi treba uporabiti temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov, tj. načelo uspeha glede na izid postopka. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče načeloma uporabi pravilo, da vsaka stranka krije svoje stroške, le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov strank ali če obstajajo drugi utemeljeni, razumni, življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev. Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.

7.Za odmero pravdnih stroškov je torej relevantno, da je tožnik s tožbo prvotno zahteval znesek v višini 4.821,1 EUR (neto), nato je tožbeni zahtevek delno umaknil za znesek 1.413,04 EUR ter spremenil tožbeni zahtevek tako, da je zahteval 5.586,94 EUR, ki mu ga je sodišče prve stopnje tudi prisodilo (skupno je zahteval znesek v višini 6.999,98 EUR). Njegov uspeh v sporu je torej 79,81 %, uspeh toženke pa 20,19 %, kar se upošteva pri odmeri stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče strankama v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP odmerilo tiste stroške, ki so za pravdo potrebni po Odvetniški tarifi (OT), upoštevaje vrednost spornega predmeta. Tožniku je priznalo nagrado za tožbo v višini 300 točk, 225 točk za sestavo pripravljalne vloge, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo ter materialne stroške in davek na dodano vrednost, skupno 615,98 EUR. Priznalo mu je tudi prevozne stroške za prihod na narok na relaciji Zlogajne - Brežice - Zlogajne v razdalji 66 km v znesku 10,19 EUR (66 km x 0,1545 EUR/km)1. Ni pa upravičen še posebej do nagrade za končno poročilo stranki, saj ne gre za samostojno opravilo, niti urnine, saj je narok trajal 10 minut. Glede na 79,81 % uspeh tožnika je pritožbeno sodišče tožniku priznalo 499,74 EUR pravdnih stroškov.

9.Toženka je za odgovor na tožbo upravičena do nagrade v višini 300 točk, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo in 80 točk za odsotnost iz pisarne, vse skupaj z materialnimi stroški 416,16 EUR. Sodišče je toženki priznalo tudi prevozne stroške dne 24. 9. 2024 na relaciji Novo mesto - Brežice - Novo mesto v znesku 13,28 EUR (86 km x 0,1545 EUR/km). Glede na 20,19 % uspeh tožene stranke je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 86,70 EUR pravdnih stroškov. Po pobotanju je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti 413,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o stroških delno spremenilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Toženka je dolžna tožniku, ki je s pritožbo delno uspel, plačati utemeljeno priglašene stroške po uspehu. Glede na vrednost izpodbijanega dela je upravičen do nagrade za pritožbo v višini 375 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 279,99 EUR. Ker je tožnik s pritožbo uspel v 79,30 %2, mu je pritožbeno sodišče priznalo 222,03 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki mu jih mora povrniti toženka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Povrnitev stroškov za prevožene kilometre je sodišče priznalo v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (19. člen v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku).

2Prisojeni pravdni stroški v višini 413,04 EUR predstavljajo 79,30 % od v pritožbi zahtevanega zneska pravdnih stroškov v višini 520,82 EUR.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.