Jedro

Toženke kot pravdno nesposobne stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi pripoznave razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dne 24. 4. 2023 izdano sodbo na podlagi pripoznave toženi stranki (v nadaljevanju: toženka) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) v 8 dneh plača 1.036,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2017 dalje do plačila. Toženki je tudi naložilo, da v 8 dneh tožniku povrne 303,32 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. V času teka toženkinega pritožbenega roka (saj je bila sodba vročena toženki neposredno), torej glede na spodnje ugotovitve pravočasno in dopustno, je pritožbo zoper navedeno sodbo vložil Center za socialno delo Celje, Enota Celje. V pritožbi je uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi je navajal, da je bil pritožnik z dne 15. 9. 2020 pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Celju N 39/2020, s katerim je bila toženka postavljena pod skrbništvo, postavljen tej za skrbnika, ki mora toženko med drugim tudi zastopati pred upravnimi in sodnimi organi. Pritožnik je neposredno od toženke dne 3. 5. 2023, torej šele za tem, ko je toženka kot njegova varovanka prejela izpodbijano sodbo, izvedel, da je zoper toženko tekel konkretni pravdni postopek, v katerem je toženka nastopala sama, čeprav ni imela pravdne sposobnosti. Glede na zaznambo dejstva, da je toženka postavljena pod skrbništvo, v zemljiški knjigi, bi se moral tako tožnik kot sodišče prepričati o toženkini pravdni sposobnosti. Sodišče bi moralo to narediti po uradni dolžnosti. Ker se ni, vsa pisanja pa je vročalo toženki neposredno in ne tudi pritožniku kot njenemu skrbniku in zakonitem zastopniku, saj ta ni od sodišča prejel nobenega pisanja, je podana bistvena kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je kot dokaz svojih pritožbenih trditev pritožbi priložil tudi s klavzulo pravnomočnosti potrjen sklep Okrajnega sodišča Celje N 39/2020 z dne 3. 7. 2020 in kopije vlog, ki jih je tekom postopka prejela toženka neposredno, s pisemskimi ovojnicami.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je dopustna in utemeljena.

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je v vseh listinah bila toženka označena samo s svojim imenom, priimkom in naslovom bivanja, vsa sodna pisanja, s katerimi je sodišče prve stopnje vročalo tožbo in druge vloge tožnika in pisanja sodišča toženki, pa je tej vročalo neposredno na njen naslov bivanja. Toženka sama je vlagala tudi pisne vloge, ki jih je sodišče prve stopnje obravnavalo. Na podlagi presoje vsebine toženkinega vloženega odgovora na tožbo (v zvezi s predhodnimi toženki vročenimi pravnimi pouki), pa je sodišče prve stopnje izdalo (v skladu s pravili spora majhne vrednosti) tudi izpodbijano sodbo.

6. Pritožbi priložen, s klavzulo pravnomočnosti 15. 9. 2020 potrjen sklep Okrajnega sodišča v Celju N 39/2020 z dne 3. 7. 2020, potrjuje pritožbene trditve pritožnika, da je bila toženka s predmetnim sklepom, ki je začel učinkovati 15. 9. 2020, postavljena pod skrbništvo in da ji je bil kot skrbnik z nalogo, da jo zastopa v postopkih pred sodnimi organi, postavljen Center za socialno delo, Enota v Celju – pritožnik. Utemeljene so pritožbene trditve, ki utemeljujejo tudi pritožnikovo upravičenost za vložitev predmetne pritožbe, da je s takšno odločitvijo bila toženki vzeta poslovna in s tem tudi pravdna sposobnosti za njeno samostojno nastopanje v konkretnem pravdnem postopku in da bi jo zato v njem kot zakoniti zastopnik moral zastopati pritožnik. V primeru nepodane pravdne sposobnosti stranke njen skrbnik kot zakoniti zastopnik namreč v imenu stranke zanjo opravlja vsa pravdna dejanja (prvi odstavek 77. člena in 78. člen ZPP).1 Pravilno pa pritožnik tudi izpostavlja, da (po določbi 80. člena ZPP) sodišče ves čas po uradni dolžnosti pazi ali je stranka pravdno sposobna in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.

7. Glede na gornje ugotovitve in pritožbeno izkazan neobstoj pravdne sposobnosti toženke se tako izkažejo kot utemeljeni pritožbeni očitki, da toženke kot pravdno nesposobne stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal zakoniti zastopnik in s tem o podanosti absolutne bistvene kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker odprava ugotovljene kršitve narekuje sodišču ponovno izvedbo postopka od vročitve tožbe v odgovor zakonitemu zastopniku toženke ter za tem izvedbo nadaljnjih potrebnih dejanj z zakonitim zastopnikom toženke ugotovljene kršitve ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, saj bi s tem strankam kršilo tako pravico do kontradiktornosti kot pravico do pravnega sredstva. Glede na čas vložene tožbe (september 2022) pa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje strankam tudi ne bo huje kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi pritožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo (prvi odstavek 354. člena ZPP), zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8. Posebna navodila niso potrebna, ker so razvidna že iz zgoraj obrazloženega.

1 Zakoniti zastopnik ima enak položaj, kot bi ga imela (procesno sposobna) stranka.