Jedro

V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa, ki so v zemljiško knjigi že vpisane kot javno dobro (brez navedbe imetnika lastninske pravice), dovolila vpis lastninske pravice v korist Občine K.. Listina, ki je podlaga za vpis, je pravnomočna odločba Občine K. št. 7113-2/2016-3 z dne 10.4.2017, s katero je bilo ugotovljeno, da imajo nepremičnine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Zoper takšno odločitev je ugovor vložila nasprotna udeleženka, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in potrdila sklep o vpisu.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist občine zavrne. Kljub temu, da se samo zemljiškoknjižno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na strogo formalen zemljiškoknjižni postopek, ob tem samo prezre, da odločba, na podlagi katerega je izvedlo vpis, ni odločba drugega državnega organa, ter iz tega razloga ne more biti ustrezna podlaga za vpis v zemljiško knjigo, saj Občina K. ni drug državni organ, ampak gre za organ lokalne samouprave. Nasprotna udeleženka se ne strinja z razzlogovanjem sodišča, da je taka odločba skladno s 3. alinejo 8. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in 111. člena ZZK-1 podlaga za vpis lastninske pravice in hkratni vpis zaznambe. Pogoj iz 40. člena ZZK-1 po mnenju nasprotne udeleženke ni izpolnjen, saj se vknjižba pravic dovoli na podlagi „druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa“. Udeleženka vztraja tudi že pri vseh podanih ugovornih razlogih in predlaga zavrnitev vpisa.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba je samostojno pravno sredstvo. Ker je njen predmet odločba sodišča prve stopnje, se pritožnik ne more sklicevati na navedbe in dokaze, ki jih je predlagal v ugovoru, kateri je bil kot neutemeljen zavrnjen. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti. Če pritožnik meni, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb, mora pritožnik jasno, razločno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njegovem ostale prezrte. Tega pa pritožnica v obravnavani zadevi ne pojasni, sklicevanje na že podane ugovorne razloge pa ne zadostuje.

6. V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju: ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji1, kot tudi v sodni praksi2 zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 prim. Matjaž Tratnik, Renato Vrenčur: Javno dobro, Pravna praksa-2010, številka 38, stran 221 2 prim. VSL sklep I Cp 3038/2009