Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da je tožnik v tožbi predlagal izvedbo dokazov, poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da je tožnik v tožbi predlagal izvedbo dokazov, poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-568/2016-27,09-540-13 z dne 14. 7. 2016, s katero je davčni organ odločil, da je tožnik dolžan plačati trošarino po stopnji 1.320,00 EUR za 100 vol. % alk/hl in obresti v skupni višini 2.571,17 EUR, v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, sicer bodo po poteku tega roka zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe (I. točka odločbe), da je dolžan pred vložitvijo zahtevkov za uničenje trošarinskih izdelkov zaradi izgub, ki nastanejo v fazi proizvodnje, skladiščenja in polnjenja trošarinskih izdelkov v prodajno embalažo, predhodno obveščati nadzorni finančni organ in v vlogi ločeno navesti posamezne količine trošarinskih izdelkov po vrsti nastanka: usedline, izhlapevanje ali razlitje (II. točka izreka), da je dolžan na dnevni ravni voditi evidence proizvodnje in gibanja trošarinskih izdelkov, ki morajo izkazovati dejansko stanje in, da mora finančnemu organu predložiti dejanski normativ porabe surovega žganja za izdelavo borovničevca s 30 vol. % alkohola, takoj po vročitvi odločbe (IV. točka izreka odločbe). Odločeno je bilo tudi o stroških postopka ter nesuspenzivnosti pritožbe (V. in VI. točka izreka). Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 498-3-37/2016-4 z dne 20. 11. 2017 tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe med drugim izhaja, da je tožnik v tožbi nasprotoval dejanskim ugotovitvam tožene stranke in predlagal izvedbo dokazov z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika in A. A. ter imenovanjem izvedenca stroke "žganjekuha in pridobivanje likerjev na tradicionalen način". Ker je ocenilo, da tožnik dokaznih predlogov ni ustrezno substanciral in, ne da bi to v skladu z 52. členom ZUS-1 tudi obrazložil, navajal le nova dejstva in dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati, je Upravno sodišče odločitev na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Glede dopuščenega vprašanja je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, svojo odločitev pa utemelji (zgolj) na določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.1 Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Zato je revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367.c člena ZPP dopustilo. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.