Posredovanje osebnih podatkov iz CRP

Datum

21.03.2025

Številka

07120-1/2025/121

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov iz Centralnega registra prebivalstva. Zanima vas, ali je dopustno posredovati osebne podatke vlagatelju, ki v svoji vlogi ni navedel pravne podlage, na kateri želi, da se mu osebni podatki posredujejo, niti ni predložil ustreznih dokazil, vezanih na pravno podlago. Pojasnjujete, da je vlagatelj zahteval podatke o imenu in priimku dveh posameznikov, njun naslov stalnega prebivališča, naslov za vročenje in EMŠO, in sicer za potrebe nadaljnjega postopka zbiranja podatkov o osebnem premoženju ovadenih oseb. Vlogi je vlagatelj priložil kopijo prijave storitve kaznivega dejanja na policijsko postajo in kopijo kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. Zanima vas, ali lahko zahtevane podatke posredujete samo na podlagi priložene kazenske ovadbe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja, je urejeno v 39. členu ZVOP-2, postopek pa ureja 41. člen ZVOP-2.

Za posredovanje osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 39. člena ZVOP-2 mora vlagatelj zahtevo praviloma vložiti v skladu z 41. členim ZVOP-2 ter izkazati pravno podlago po 6. členu ZVOP‑2, v primeru zahteve za posredovanje taksativno naštetih osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil ali centralnega registra prebivalstva pa skladno s četrtim odstavkom 39. člena ZVOP-2 zadostuje izkaz zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Na kakšen način lahko vlagatelj zahteve izpolni ta pogoj, IP v mnenju ne more presojati.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa mora opraviti upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost zanjo. IP izpostavlja, da skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, zaradi česar v mnenju ne sme prejudicirati svoje odločitve.

V konkretnem primeru je potrebno upoštevati določbe 39. člena (posredovanje osebnih podatkov, ki ga izvedejo osebe javnega sektorja) in 41. člena (postopek posredovanja osebnih podatkov) ZVOP-1. Ob prejemu zahteve za posredovanje podatkov mora upravljavec iz javnega sektorja najprej presoditi, ali gre za a) splošno zahtevo za posredovanje osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 39. člena ZVOP-2 ali b) za specifično zahtevo za posredovanje osebnih podatkov po četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2.

a) Zahteva za posredovanje osebnih podatkov po prvem in drugem odstavku 39. člena ZVOP-2

Za posredovanje osebnih podatkov po tej določbi morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP‑2 ter podana zahteva v skladu z 41. členim ZVOP-2 (razen, če drug zakon določa drugače). Utemeljitev zahteve je obveznost vlagatelja zahteve.

b) Zahteva za posredovanje osebnih podatkov po četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2

V četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 je določena posebna ureditev, ki velja le za štiri zbirke osebnih podatkov: register stalnega prebivalstva, matični register, evidenco registriranih vozil in centralni register prebivalstva. Ker se za posredovanje taksativno naštetih podatkov (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika) iz teh zbirk ne uporabljata prvi in drugi odstavek 39. člena ZVOP-2, je po mnenju IP v takem primeru dovolj izkaz zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Ta zakoniti interes pa ni mogoče enačiti z zakonitim interesom, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, kot pravno podlago v smislu določbe točke f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Ureditev v četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 namreč predstavlja nacionalno zakonsko ureditev specifične obdelave osebnih podatkov v skladu s točko c) oziroma e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe ter v skladu z drugim odstavkom 9. člena Splošne uredbe, kjer je ustrezno. Ker iz vašega zaprosila izhaja, da je vlagatelj zahteval tudi posredovanje podatka o EMŠO, IP opozarja, da EMŠO ni zajet med taksativno naštetimi podatki, ki se na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 lahko posredujejo vlagatelju.

Vlagatelj zahteve mora torej izkazati, za uveljavljanje katerih pravic potrebuje zahtevane podatke in pred katerimi organi javnega sektorja jih bo uveljavljal. Glede na dikcijo „…upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja,…“ IP meni, da za izkaz zakonitega interesa po tej določbi ni nujno, da je konkretni postopek že v teku, saj bo upravičencu najverjetneje prav na podlagi zahtevanih podatkov šele omogočeno uveljavljanje pravic. Kljub temu pa zgolj zatrjevanje zakonitega interesa praviloma ne bo zadosti, saj mora vlagatelj zahteve zakoniti interes na nek način izkazati, denimo da je v položaju uveljavljati določeno pravico. Iz vašega zaprosila ni mogoče razbrati, za kateri postopek vlagatelj zahteve podatke potrebuje in katero pravico želi uveljavljati (v zaprosilu zgolj navajate, da je vlagatelj zahteve pojasnil, da podatke potrebuje za potrebe nadaljnjega postopka zbiranja podatkov o osebnem premoženju ovadenih oseb). IP v mnenju ne more presojati, ali je vlagatelj zahteve izkazal, da je v položaju uveljavljati določeno pravico pred organi javnega sektorja, temveč mora to pri obravnavanju posamezne zahteve presoditi upravljavec sam.

Skladno z drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZVOP-2 ste kot upravljavec vlagatelju zahteve (če drug zakon ne določa drugače) dolžni zahtevane osebne podatke posredovati najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne boste posredovali, sicer se šteje, da ste zahtevo zavrnili. V takem primeru so vlagatelju na voljo pravna sredstva, ki so urejena v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig lahko vlagatelj zahteva, da o njegovi vlogi odloči IP, če pa tudi IP zavrne zahtevo, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka