Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
En izmed pogojev, da sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih v pomenu določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, je tudi ta, da že dovoljena izvršba na določena sredstva oz. predmete ne zadošča za poplačilo terjatve. To izhaja iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ.
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Upnikovi stroški tega pritožbenega postopka v zvezi z odgovorom na ugovor so nadaljnji izvršilni stroški.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tokrat ugodilo predlogu upnika in poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov (iz sklepa o izvršbi istega sodišča z rubežem premičnin dolžnika oz. sedaj dolžnikov - njegovih pravnih naslednikov) dovolilo izvršbo še na nepremičnine dolžnikov zaradi izterjave 78.073,00 SIT s pripadki na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnikov zoper ta sklep ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavke 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Dolžnika se v ugovoru (sedaj pritožbi) sklicujeta na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter na zmotno uporabo materialnega prava kot uveljavljana pritožbena razloga in navajata, da je solastninski delež njunih nepremičnin, ležečih v k.o..., vreden pribl. 12.000.000,00 SIT, solastninski delež nepremičnin, ležečih v k.o... pa pribl. 500.000,00 SIT, medtem ko znaša terjatev upnika vsega 78.073,00 SIT s pripadki - kar je desetkrat manj od vrednosti njunih deležev na nepremičninah v k.o... Z izpodbijanim sklepom dovoljena razširitev izvršbe na vse nepremičnine v (so)lasti dolžnikov je zato po njunem mnenju nesorazmerna terjatvi, na vsak način pa bi za poplačilo upnika zadoščala že razširitev izvršbe le na nepremničnine v k.o... Primarno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za razširitev izvršbe na nepremičnine dolžnikov v celoti, sicer pa odstop spisa Okrajnemu sodišču v Kranju kot krajevno pristojnemu sodišču za dovolitev razširitve izvršbe le na nepremičnino, vpisano v z.k. vložku št. 136 k.o...
Upnik je v odgovoru na ugovor predlagal, da se slednji zavrne.
Že po izteku ugovornega roka pa sta dolžnika (oz. zaenkrat le drugi dolžnik kot edini podpisnik pooblastila pravni pooblaščenki L.B.) predlagala, da se jima najprej sploh vroči prvi sklep o izvršbi za dovolitev izvršbe z rubežem premičnin z dne 14.10.1995, kar se doslej še ni zgodilo in zaradi česar sploh nista imela možnosti ugovarjati niti prvemu sklepu o izvršbi.
Ugovor je utemeljen.
Že v razlogih razveljavitvenega sklepa inštančnega sodišča z dne 23.6.1999 je bilo sodišču prve stopnje pojasnjeno, pod katerimi pogoji lahko sodišče dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih v pomenu določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Da je en izmed teh pogojev tudi ta, da že dovoljena izvršba na določena sredstva oz. predmete ne zadošča za poplačilo terjatve, izhaja iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ. O tem, ali je v danem primeru ta pogoj izpolnjen, ni v izpodbijanem sklepu nobenih razlogov, kar je še zlasti problematično spričo dejstva, da prvi sklep o izvršbi za dovolitev izvršbe z rubežem premičnin z dne 14.10.1995 sploh še ni postal pravnomočen. Sploh pa je že v pritožbenem postopku na podlagi pritožbe upnika zoper prvostopni sklep z dne 6.1.1999, opr. št. In 98/00057 - 2, sodišče druge stopnje nakazalo vsa vprašanja, ki jih je treba razčistiti pred odločitvijo o predlogu upnika za dovolitev izvršbe tudi na nepremičnine dolžnikov v pomenu določbe tretjega odst. 34. člena ZIZ in dalo sodišču prve stopnje konkretne usmeritve za dopolnitev postopka na prvi stopnji, vendar nobene od teh sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je preprosto brez sleherne dopolnitve postopka izdalo neobrazložen sklep z vsebinsko diametralno nasprotno odločitvijo. Takega sklepa pa po povedanem ni mogoče preizkusiti in ga je zato bilo treba na podlagi določbe 3. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, ki ga bo treba dopolniti upoštevajoč v celoti še aktualne napotke iz sklepa sodišča druge stopnje z dne 23.6.1999, opr. št. III Cp 323/99 in nato o predlogu upnika procesnopravno in materialnopravno pravilno ponovno odločiti.
Izrek o upnikovih izvršilnih stroških tega ugovornega postopka v zvezi z njegovim odgovorom na ugovor temelji na določbah tretjega odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter na določbah 38. člena ZIZ, medtem ko dolžnik svojih stroškov tega ugovornega postopka ni priglasil.