Jedro

Iz pravnega pouka, ki temelji na jasni zakonski določbi, po mnenju Vrhovnega sodišča nedvomno izhaja, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, in ne tudi po osebi, ki tega pogoja ne izpolnjuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnika) zoper sklep I U 1121/2012 z dne 15. 10. 2012, saj je pritožnik kljub temu, da je bil poučen, da se lahko pritožba zoper sklep vloži le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, pritožbo vložil sam.

2. Pritožnik je po pooblaščenki vložil pritožbo, v kateri navaja, da je menil, da lahko pritožbo vloži sam, ali pa po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Odločitev sodišča, da tožba ni bila pravočasno vložena, je napačna in krivična.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5.

Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6.

Pritožnik je v pritožbi navedel, da v obrazložitvi sklepa I U 1121/2012 z dne 15. 10. 2012 ni bil poučen, da ne more sam vlagati pritožbe, saj je glede na opozorilo v pravnem pouku menil, da lahko pritožbo vloži sam, ali pa po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča je tak ugovor neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje pritožnika v pravnem pouku navedenega sklepa med drugim pravilno in v skladu z zakonom opozorilo, da se lahko „pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (smiselno drugi odstavek 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).“ Iz takšnega pravnega pouka, ki temelji na jasni zakonski določbi, po mnenju Vrhovnega sodišča nedvomno izhaja, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit in ne tudi po osebi, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Pritožnik se prav tako ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.

8. Po mnenju Vrhovnega sodišča je neupošteven pritožnikov ugovor v zvezi s potekom roka za vložitev tožbe, saj je imel zoper te zaključke sodišča prve stopnje možnost ugovarjati v pritožbi zoper sklep I U 1121/2012-14 z dne 15. 10. 2012 in ne v pritožbi zoper sklep I U 1121/2012 z dne 18. 12. 2012. 9. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. 10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).