Jedro

Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3189/2015 z dne 11. 1. 2016 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka zavrnila.

2. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma njegov 24. člen. Pojasnjuje, da iz podatkov spisa izhaja, da dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe prosilcu, nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem se je organ za BPP pri svoji odločitvi oprl na ugotovitve Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 345/2013 z dne 22. 10. 2015. Pristojni organ za BPP ocenjuje, da na podlagi zbranih podatkov izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi. Zato postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo o zavrnitvi dodelitve BPP z dne 11. 1. 2016 nima verjetnega izgleda za uspeh. Prosilčevo prošnjo je zato po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno. V zvezi s prosilčevo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks pa pristojni organ za BPP še pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača in je prosilec oproščen njenega plačila že po samem zakonu.

3. Tožnik v tožbi poudarja, da se niti z odločbo, niti z ravnanjem upravnega sodišča, ne strinja. Je prava neuka oseba. Meni tudi, da sodišče podaja svoje argumente brez ustrezne osnove. Poudarja, da sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), saj mu od samega začetka ne nudi BPP. Brez pravnega strokovnjaka ne more vlagati izrednega pravnega sredstva, prav tako nima sredstev za najem odvetnika, saj nima niti sredstev za lastno preživljanje. Tožnik zato prosi sodišče, da mu v navedeni zadevi pristojni organ BPP dodeli.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je v zadevi odločilo na seji v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožba ni utemeljena.

7. Dejanske okoliščine, relevantne za presojo tega upravnega, spora med strankama, niso sporne. Tožnik v obravnavanem primeru vlaga tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS, s katero mu je bila zavrnjena dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor, v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3189/2015 z dne 11. 1. 2016, s katero je bilo odločeno, da se zavrne njegova prošnja za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, I P 199/2011 z dne 4. 10. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 42/2013 z dne 3. 7. 2013, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, II Ips 345/2013 z dne 22. 10. 2015. 8. Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Ne glede na to, je v izpodbijani odločbi tožena stranka tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP obravnavala vsebinsko in jo na podlagi 37. člena ZBPP v zvezi s 24. členom istega zakona zavrnila. S tem je storila več, kot pa bi bila dolžna dejansko storiti. Tožnik razlogom za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP ugovarja na pavšalni ravni. Navaja še okoliščine, ki pa za presojo tega upravnega spora niso relevantne. Zato se sodišče do njih tudi ni dolžno izjasnjevati.

9. O tožnikovi prošnji za BPP v zvezi z vloženo tožbo je bilo že odločeno s sklepom tega sodišča opr. št. Bpp 82/2016-2 z dne 19. 4. 2016. Glede na to, da gre v danem primeru za spor o BPP, pa tožniku sodne takse na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati.