27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na Ž. seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 127/2003 z dne 25. 1. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pravni prednici (materi) pritožnika sta bili dve podržavljeni parceli, ki se nahajata v kompleksu kmetijskih zemljišč, vrnjeni tako, da je bila na zemljiščih v tem kompleksu vzpostavljena solastninska pravica v korist denacionalizacijske upravičenke. Podržavljeni parceli nista bili vrnjeni v celoti, ker vlagatelj zahteve za denacionalizacijo (pravni naslednik upravičenke) ni želel vrniti ob podržavljenju dane odškodnine, ki je ob upoštevanju valorizacije znašala 37 % vrednosti podržavljenih nepremičnin.

Pritožnik navaja, da je bilo v upravnih in sodnih postopki zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede možnosti vračila (istih) parcel, kot so bile podržavljene. Meni, da je obe parceli še danes mogoče vrniti v last in posest. Z zahtevo, da se obe parceli vrneta denacionalizacijski upravičenki v last in posest, pritožnik izraža tudi nestrinjanje z ugotovitvijo, da je znesek valorizirane odškodnine, ki je bila dana ob podržavljenju, presegel 30 % vrednosti podržavljenih zemljišč, kar je – ob stališču pritožnika, da prejete odškodnine ne bo vrnil – imelo za posledico, da se parceli vračata v manjšem obsegu.

Pritožnik s svojimi navedbami smiselno zatrjuje kršitev človekove pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave).

B.

Ustavno sodišče se ob preizkušanju ustavnih pritožb glede na svojo pristojnost ne spušča v vprašanje pravilnosti v posameznem postopku ugotovljenega dejanskega stanja. V konkretnem primeru to tudi pomeni, da ne presoja, ali je bila v denacionalizacijskem postopku, ki se je končal z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča, višina prejete odškodnine za podržavljeni parceli pravilno izračunana.

Očitek, da denacionalizacijski upravičenki podržavljeni parceli nista bili vrnjeni v last in posest, bi bil z vidika 33. člena Ustave lahko utemeljen, če bi bila taka odločitev sprejeta kljub temu, da bi bili izpolnjeni vsi pogoji za vračilo podržavljenih nepremičnin v taki obliki. Vendar iz izpodbijane sodbe, sodbe Upravnega sodišča in denacionalizacijskih odločb izhaja, da se podržavljeni parceli nahajata v kompleksu kmetijskih zemljišč. Upravni organ prve stopnje je ugotovil, da bi se z vrnitvijo predmetnih parcel v last in posest bistveno okrnila ekonomska in tehnološka funkcionalnost kompleksa, v takem primeru pa se na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – ZDen) podržavljene nepremičnine vračajo le z vzpostavitvijo solastnine. To dejstvo je bilo pritožniku pojasnjeno tako v upravnem postopku kot v upravnem sporu. Zaradi navedenega je očitek o kršitvi človekove pravice iz 33. člena Ustave neutemeljen.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan