Jedro

Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - prva tožena stranka nima pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo nasprotno tožbo z dne 19.6.2001, ker je ugotovilo, da je med strankama o istem zahtevku v teku druga pravda. S sodbo pa je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, da je tožeča stranka lastnica parc. št. 2594/6, vl. št. 164 k.o...., parc. št. 2597/2 in 2595/3, obe vl. št. 726 k.o. ..., zato je toženima strankama naložilo, da morata tožeči stranki izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoče izvršiti odpis navedenih parcel od njihovih vložnih številk in pripis teh parcel k vložku tožeče stranke vl. št. 949 k.o. ... Ocenilo je, da so pravdne stranke glede spornih zemljišč sklenile ustno pogodbo, ki je bila obojestransko realizirana.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. V celoti je soglašalo z dokazno oceno sodišča prve stopnje, sprejelo pa je tudi njegovo materialnopravno izhodišče za rešitev spornega razmerja.

Zoper sodbo in sklep pritožbenega sodišča je prva tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Opozarja, da tožeča stranka na dan vložitve tožbe še ni poravnala kupnine. Odločitev o zavrženju nasprotne tožbe je nepravilna. Poleg tega odločba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

V postopku odločanja o reviziji ni bilo podlage za preizkus izpodbijane sodbe in sklepa v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko R. B. Revizijski trditvi o njeni smrti in univerzalnem nasledstvu prve toženke sta nedokazani in zato neupoštevni.

Revizija ni dovoljena.

O reviziji zoper sklep: Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju nasprotne tožbe je sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b. - ZPP). Revizije zoper takšen sklep ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP).

Prva tožena stranka je z nasprotno tožbo uveljavljala plačilo razlike kupnine 538.798 SIT, druga tožena stranka pa 119.895,50 SIT. Toženki sta formalni sospornici na pasivni strani, zato se vrednost spornega predmeta po utrjeni sodni praksi določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. 1 Revizija je dovoljena zoper pravnomočen sklep, če vrednost izpodbijanega dela presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. v zvezi z drugim odstavkom 384. člena ZPP).

Ker vrednost zahtevka, ki ga je prva tožena stranka naperila zoper tožečo stranko, ne dosega revizijskega praga (538.798 SIT), je moralo revizijsko sodišče revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijani sklep, zavreči kot nedovoljeno (377. v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

O reviziji zoper sodbo: Tožeča stranka je zoper prvo toženo stranko objektivno kumulirala dva nedenarna zahtevka, glede parc. št. 2597/2 in 2595/3, obe vl. št. 726 k.o. ..., zoper drugo toženo stranko pa en nedenarni zahtevek, glede parc. št. 2594/6, vl. št. 164 k.o. ... V tožbi je navedla nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ki ji tožena stranka ni ugovarjala, niti je ni korigiralo sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP.

Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožene stranke in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožene stranke. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - prva tožena stranka nima pravice do revizije.2 Nastalega položaja ni mogoče sanirati z izpeljavo postopka po 108. členu ZPP. Vrnitev tožbe v popravo z namenom, da tožeča stranka navede vrednost spornega predmeta, bi ogrozila enakopravnost strank v postopku, saj bi bila s tem pravica do revizije tožene stranke prepuščena tožeči stranki.3 Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči tudi v delu, ki se nanaša na izpodbijano sodbo (377. člen ZPP).

Op. št.1: Glej npr. sodbo in sklep z dne 10.4.2003, opr. št. II Ips 345/2002, sodbo in sklep z dne 5.6.2003, opr. št. II Ips 456/2002. Op. št.2: Primerjaj s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16.12.1993, Poročilo VS RS 2/93, stran 12. Op. št.3: Izčrpno o tem z vidika enakega varstva pravic glej sklep z dne 13.7.2006, opr. št. II Ips 346/2006.