Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik ni zatrjeval niti dokazoval zakonsko dopustnega razloga za začetek postopka prisilne likvidacije.
Če predlagatelj niti ni upnik družbe, ne more na tej podlagi predlagati njene prisilne likvidacije.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka prisilne likvidacije nad družbo E. d.o.o. 2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo sklep v njegovo korist. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za začetek postopka prisilne likvidacije z nosilnimi razlogi, da glede na 420. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) lahko sodišče začne postopek prisilne likvidacije na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije (2. točka prvega odstavka cit. člena). Po določilu tretjega odstavka 404. člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 402. člena v zvezi s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) lahko pri sodišču vloži predlog upnik v primeru, če poslovodstvo družbe ne posluje več kot dvanajst mesecev. Vendar v konkretnem primeru upnik niti ne zatrjuje dejstva niti sodišču ne predloži nobenega dokaza, da poslovodstvo dolžnika ne deluje že dvanajst mesecev. Upnikovo zatrjevano dejstvo, da ima dolžnik zaprta oba tekoča računa podjetja, bi sicer posredno lahko napeljevalo na zaključek, da poslovodstvo dolžnika ni aktivno, vendar pa upnik izhaja iz podatkov, ki se nanašajo na zaprtje računov dolžnika, objavljenih na portalu AJPES-a z dne 11. 4. 2013, kar posledično pomeni, da do dne vložitve predmetnega predloga (niti do izdaje predmetnega sklepa) še ni poteklo dvanajst mesecev. Upnik torej ni zatrjeval niti dokazoval zakonsko dopustnega razloga za začetek postopka prisilne likvidacije, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo. Sodišče druge stopnje se pridružuje pravilnim razlogom prvostopnega sodišča. 5. Pritožbene navedbe, da poslovodstvo družbe ne posluje aktivno že več kot dve leti in pol, so nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 121. členom ZFPPIPP). Predlagatelj se je namreč v svojem predlogu opiral zgolj na podatke AJPES-a z dne 11. 4. 2013, kar pa ne potrjuje njegovih pritožbenih navedb o dve in pol letni neaktivnosti poslovodstva.
6. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz predloga za likvidacijo ni jasno razvidno, ali je predlagatelj sploh upnik družbe, katere prisilno likvidacijo predlaga, priloženi sklepi se namreč nanašajo na izvršilne postopke, ki se vodijo zoper V. Z., ustanovitelja in edinega družbenika družbe E. d.o.o. Če pa predlagatelj niti ni upnik družbe E. d.o.o., seveda ne more na tej podlagi predlagati njene prisilne likvidacije. Vendar se pritožbenemu sodišču s tem ni bilo treba ukvarjati, saj je zavrnilni sklep potrdilo iz razlogov, ki jih je obrazložilo že sodišče prve stopnje.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da so drugačna izvajanja glede poslovanja brez TRR-jev dolžnika brez pravne podlage. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je poslovanje brez TRR-ja glede na tretjo alinejo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP lahko eden od elementov domneve insolventnosti kot pogoja za začetek stečajnega postopka, kar pa sicer ni predmet tega postopka.
8. Prav tako niso predmet tega postopka pritožbena izvajanja glede prognoze uspešnosti izterjave plačil napram Davčni upravi in O. D., s katerimi pritožnik pravzaprav nasprotuje sklepu Srg 2011/32065 z dne 13. 9. 2011, s katerim je sodišče v tej registrski zadevi ustavilo postopek za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije. Te navedbe bi lahko bile predmet presoje kvečjemu v omenjeni registrski zadevi.
9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).