Jedro

Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, procesni akt, izdan na podlagi 4. odstavka 135. člena ZUP, se pri odločanju o reviziji vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta, ki se izpodbija z revizijo, ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26.5.2003, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prosto z dne 10.2.2003. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje ustavil postopek v upravni zadevi tožnika kot investitorja v zadevi adaptacije poslovnega objekta na zemljišču s parc. št.... in ... k.o. ...., uveden po odločbi organa prve stopnje z dne 12.5.1997. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in organa prve stopnje. Sklicuje se na določbo 4. odstavka 135. lena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker je bilo tožniku izdano uporabno dovoljenje za sporni objekt, upravni organ prve stopnje ni imel več podlage za nadaljevanje inšpekcijskega postopka, zato je le-tega ustavil. Ker je bil postopek v inšpekcijski zadevi ustavljen, do izvršbe sploh ne more priti, zato ne more priti do odloga izvršbe in tudi ne do molka organa, o katerem naj bi po tožnikovem predlogu v tožbi odločilo sodišče. Tožnik vlaga pritožbo zoper prvo točko izreka sodbe in sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ravnalo, ko je ugodilo toženi stranki, da ustavi postopek, saj bi morala postopek nadaljevati in ga ustaviti v izvršilnem postopku. Izpodbijani sklep je nedvomno preuranjen in zato nezakonito izdan ter v nasprotju z evropskim pravnim redom. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, oprostitev plačila taks. Hkrati predlaga, da se odloči o molku organa, ki ni odločil o odlogu izvršbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožbo, ki jo je tožnik vložil v skladu s pravnim poukom iz izpodbijane sodbe, ki je bila izdana po pravilih ZUS, je vrhovno sodišče presojalo po pogojih prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1 in jo je, ker ne izpolnjuje pogojev za nadaljnjo obravnavo kot pritožba, obravnavalo kot revizijo.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Revizija se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavke 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Ker tožnik ni navedel, katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo v tej smeri. Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, procesni akt, izdan na podlagi 4. odstavka 135. člena ZUP, se pri odločanju o reviziji vprašanje pravilnosti postopka izdaje takšnega akta, ki se izpodbija z revizijo, ne upošteva kot razlog pravilne uporabe materialnega prava.

Ker pa predmet presoje v tem upravnem sporu ni inšpekcijska odločba niti izvršba, do katere že zaradi ustavitve postopka ne more priti, revizijski ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. Ker glede na določbo 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje, revizijsko sodišče o tožnikovem ponovnem predlogu za oprostitev plačila taks ni odločalo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.