Up-738/04 - 5

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1020/2001 z dne 29. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev Ministrstva za okolje in prostor, s katero je ta upravni organ zavrgel pritožbo zoper priglasitev imovine dr. C. C. št. 1020/47-V.J z dne 15. 12. 1947 (v nadaljevanju priglasitev), ki jo je na podlagi 28. člena Zakona o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45 - v nadaljevanju ZKIK) izdal Mestni ljudski odbor za okrožno mesto Ljubljana, in zavrgel zahtevo oziroma predloga, da se navedena priglasitev odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici oziroma da se izreče za nično. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča, da priglasitve po 28. členu ZKIK ni mogoče šteti za upravno odločbo, vendar iz drugih razlogov kot Upravno sodišče. Po stališču Vrhovnega sodišča priglasitev nima lastnosti posamičnega upravnega akta, izdanega v upravnem postopku.

2.Pritožnik Vrhovnemu sodišču očita kršitev enakosti pred zakonom, ker naj bi bila drugim že priznana pravica do "upravne pritožbe zoper takšne priglasitve". Drugačno stališče naj bi pomenilo kršitev 14., 15., 22., 23., 25. in 30. člena Ustave. Meni, da je priglasitev treba vedno šteti kot upravni akt, saj jo je izdal upravni organ v upravnem postopku. Pri tem se sklicuje na 22. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-249/96 z dne 12. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 29/98 in OdlUS VII, 47) in na "avtentično tolmačenje ... ZKIK" (Uradni list FLRJ, št. 56/45), iz katerega naj bi izhajalo, da je bil popis imovine, ki ga je narodni odbor poslal sodišču, dejansko sodba, da je oseba vojni zločinec in narodni sovražnik, ki je obsojen na zaplembo celotnega premoženja.

Glede na to, da ne sodi v krog oseb, ki lahko po 416. členu Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) vložijo zahtevo za obnovo postopka, naj bi izpodbijano stališče pritožniku vzelo vsa pravna sredstva zoper priglasitev. "Obsojenec" in pritožnik naj bi tako ostala brez sodnega varstva in brez pravice do rehabilitacije.

B.

3.Pritožnik zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne more utemeljiti zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da je bila drugim že priznana "pravica" do upravne pritožbe zoper takšne priglasitve. Te trditve tudi s sklicevanjem na tožbo, ki je ne prilaga, ne izkaže.

4.Ustavno sodišče pa je v odločbi št. U-I-249/96 (na katero se pritožnik sklicuje) zapisalo, da je priglasitev na podlagi 28. člena ZKIK, ki ji je sledila zaplemba premoženja, po svoji vsebini predstavljala kazensko sodbo. Zato je skladno s 416. členom ZKP treba dopustiti osebam, ki so bile s priglasitvami brez kazenskih sodb razglašene za vojne zločince in narodne sovražnike, oziroma njihovim pravnim naslednikom, ki so do tega zakonsko upravičeni, da v postopku obnove zahtevajo spremembo pravnomočne odločitve (to je priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ne temelji na kazenski sodbi) na podlagi te odločbe Ustavnega sodišča.

5.Pritožnik ne trdi, da sodišče o zahtevi po 416. členu ZKP ne more odločati, ker sodišče ne bi bilo pristojno za odločanje o spremembi priglasitve, temveč zato, ker pritožnik ne sodi v krog upravičencev, ki lahko vložijo zahtevo po 416. členu ZKP. Dejstvo, da pritožnik ni oseba iz tega kroga, sama po sebi ne more pomeniti zahteve po drugem pravnem sredstvu oziroma po drugem sodnem varstvu. Ustavno sodišče pa je že odločalo o pobudi za oceno ustavnosti omejitve kroga oseb, ki smejo vložiti zahtevo za obnovo postopka skladno s 411. členom ZKP, in pobudo zavrnilo (sklep št. U-I-284/98 z dne 4. 7. 2002, OdlUS XI, 138). V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da je temeljni namen kazenskega postopka zagotoviti, da se nikogar, ki je nedolžen, ne bi obsodilo in da bi se vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, omogočilo pošteno sojenje.

6.Kazenski postopek tako ni namenjen varovanju premoženjskih pravic obdolženčevih sorodnikov ali drugih oseb, ki so z njim povezani, npr. kot njegovi (univerzalni ali singularni) pravni nasledniki. Ta ugotovitev velja tudi za primere, ko se smejo določene osebe, ki jih našteva drugi odstavek 367. člena ZKP, pritožiti ali smejo vložiti drugo pravno sredstvo v korist obdolženca. Takšna možnost je predvidena zgolj zaradi varovanja obdolženčevega procesnega položaja, ne pa zaradi varstva interesov teh oseb. Odločitev, kako širokemu krogu oseb bo po obsojenčevi smrti omogočeno neposredno, brez sodelovanja državnega tožilca, vlagati izredna pravna sredstva z namenom moralne rehabilitacije obsojenca, pa sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Na podlagi enakih stališč je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 416. člena ZKP (sklep št. U-I-91/03 z dne 1. 4. 2004, ki je priložen), ki jo je pobudnica vložila zato, ker ne sodi v krog upravičenih oseb za vložitev zahteve za obnovo postopka, čeprav je bil njen stric izvensodno likvidiran in je bila po njegovi usmrtitvi izdana odločba o zaplembi premoženja na podlagi priglasitve po 28. členu ZKIK.

Po navedenem so tudi razlogi, s katerimi pritožnik utemeljuje kršitev zatrjevanih človekovih pravic, očitno neutemeljeni. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan