Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je institut oprostitve plačila sodnih taks le izjema, zato je dolžnost predlagatelja, da natančno navede vse okoliščine, ki jih določa 6. odst. 168. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke, da se ga oprosti plačila stroškov postopka, dovolilo pa je obročno plačilo doslej zapadlih sodnih taks.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki sodišču očita, da sklep ni zakonit in da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da zaradi plačila sodne takse in izvedenine ne bodo občutno zmanjšana sredstva za njegovo preživljanje. Sodišče je napačno ocenilo dokumentacijo, ki jo je predložil in iz katere izhaja, da tožnik mesečno povprečno zasluži 670,00 EUR ter nima drugega premoženja. Razen tega bi sodišče moralo upoštevati, da je tožnik v nesreči utrpel zelo hude poškodbe in je zato tudi tožbeni zahtevek prilagojen temu. Tako bo moral plačati takso za tožbo v višini 260,08 EUR, potem bodo nastali stroški za imenovanje več sodnih izvedencev, sodna taksa za sodbo in za morebitno pritožbo ter za revizijo. Ko sodišče tožeče stranke ni oprostilo sodnih taks ji je že vnaprej onemogočilo vlaganje pravnih sredstev. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep tako spremeni, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks in stroškov postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka v višini 290 točk oziroma skupno 162,04 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila 2.7.2007 za plačilo odškodnine, predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. Predlog je obrazložila le s pavšalnimi navedbami. Ker je bil predlog nepopoln, jo je moralo sodišče s sklepom, ki ga je izdala 11.7.2007, pozvati na dopolnitev. Tožnik je z vlogo z dne 23.8.2007 predlog dopolnil le z vložitvijo listin, ne pa tudi z navajanjem dejstev. Tudi v dopolnitvi je predlagal le oprostitev plačila sodnih taks, ne pa stroškov postopka. Zato tisti del pritožnikove pritožbe, v kateri se pritožuje, da ga sodišče ni oprostilo plačila izvedenine, pritožbeno sodišče ni obravnavalo, saj takšnega predloga tožnik ni dal. Takšne navedbe pa predstavljajo tudi pritožbeno novoto, ki se po izrecni določbi čl. 337 ZPP ne more upoštevati. Ostala pritožba pa ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je institut oprostitve plačila sodnih taks le izjema, zato je dolžnost predlagatelja, da natančno navede vse okoliščine, odločilne za presojo in ki so določene v ZPP v čl. 168/I, III in VI. Kriteriji so natančno opisani v VI. odst. 168. čl. ZPP. Te določbe pa nalagajo tudi dolžnost stranki, da poda izčrpno dejansko podlago, na podlagi katere bo lahko sodišče presojalo dokaze, ki jih je predložila za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik pa je, ko je v tožbi predlagal oprostitev plačila taks, predlog obrazložil le s splošnimi, abstraktnimi pojmi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo predlog na podlagi takšnega abstraktnega dejanskega stanja in glede na predložene dokaze pravilno zaključilo, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ampak le za obročno odplačevanje le-teh. Pri tem pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati nizanja rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak upoštevati le tista opravila, ki so razumna. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pa tožnika opozarja še na ravnanje, ki ni v skladu z 9 in 11 členom ZPP. Tožnikov pooblaščenec, ki je prava uka stranka, bi moral ob korektnem ravnanju zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, s katerimi utemeljuje predlog za oprostitev plačila sodnih taks že v vlogi, s katero predlaga takšno oprostitev. Tožnik tega ni storil, sodišče ga je moralo pozivati na dopolnitev vloge, s tem pa se je postopek po nepotrebnem zavlekel.