Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na določila Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga pravdni stranki sklenili 10. 6. 2024. Stranki se v zunajsodni poravnavi glede stroškov postopka sicer lahko dogovorita drugače, kot to določa ZPP. Vendar pa navedeni Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nikjer ne omenja dogovora pravdnih strank glede plačila stroškov tega sodnega postopka. Določila 8. člena Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (ki določa, da s tem Sporazumom stranki ugotavljata, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da nimata ena do druge nikakršnih medsebojnih zahtevkov, ki bi izhajali iz delovnega razmerja, razen obveznosti iz 4. do 7. člena tega Sporazuma) ni mogoče razlagati na način, da se je toženka odpovedala zahtevku za povračilo stroškov tega sodnega postopka, za kar se zavzema tožnik v pritožbi. Nenazadnje že 5. člen tega Sporazuma (med drugim) določa, da je javni uslužbenec (tožnik) dolžan poravnati morebitne finančne in druge obveznosti, ki jih ima do delodajalca (toženke). Poleg tega pa so toženki stroški postopka, ki ji jih je z izpodbijanim sklepom priznalo sodišče prve stopnje (stroški odgovora na tožbo z dne 20. 6. 2024 in še kasneje vloženih vlog), nastali že po sklenitvi Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in torej z njim niso zajeti. Stroški tega postopka torej niso predmet navedenega Sporazuma oziroma zunajsodne poravnave.

Četudi se stranki glede stroškov postopka nista ničesar dogovorili, pa se ni mogoče opreti na prvi odstavek 159. člena ZPP, saj se ta nanaša na povrnitev pravdnih stroškov v zvezi s sodno, ne pa zunajsodno poravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je tožnik umaknil tožbo, zato je postopek ustavilo (I. in II. točka izreka); tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti toženki stroške postopka v znesku 183,60 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v III. točki izreka sklepa se pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženka krije sama svoje stroške postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je v umiku tožbe navedel, da je bil med pravdnima strankama dosežen dogovor glede prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve. Toženka je v njem potrdila, da nima nobenih zahtevkov do tožnika in se jim je s tem sporazumom z dne 10. 6. 2024 odpovedala. Stroški sodnega postopka, ki se nanašajo na vtoževane terjatve iz delovnega razmerja, so povezani z delovnim razmerjem, torej se nanašajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Prilaga sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 479/2022 z dne 14. 2. 2024 in sklep Delovnega sodišča v Mariboru Pd 344/2023 z dne 27. 5. 2024, s katerima je odločeno, da krije toženka sama svoje stroške postopka, ker je bil med strankama sklenjen sporazum, da imata druga do druge izpolnjene vse obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o povračilu stroškov postopka toženki pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V obravnavanem primeru do umika tožbe ni prišlo iz razloga, ker bi toženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik tožbe, niso pomembni.

5. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na določila Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga pravdni stranki sklenili 10. 6. 2024. Stranki se v zunajsodni poravnavi glede stroškov postopka sicer lahko dogovorita drugače, kot to določa ZPP. Vendar pa navedeni Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nikjer ne omenja dogovora pravdnih strank glede plačila stroškov tega sodnega postopka. Določila 8. člena Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (ki določa, da s tem Sporazumom stranki ugotavljata, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti in da nimata ena do druge nikakršnih medsebojnih zahtevkov, ki bi izhajali iz delovnega razmerja, razen obveznosti iz 4. do 7. člena tega Sporazuma) ni mogoče razlagati na način, da se je toženka odpovedala zahtevku za povračilo stroškov tega sodnega postopka, za kar se zavzema tožnik v pritožbi. Nenazadnje že 5. člen tega Sporazuma (med drugim) določa, da je javni uslužbenec (tožnik) dolžan poravnati morebitne finančne in druge obveznosti, ki jih ima do delodajalca (toženke). Poleg tega pa so toženki stroški postopka, ki ji jih je z izpodbijanim sklepom priznalo sodišče prve stopnje (stroški odgovora na tožbo z dne 20. 6. 2024 in še kasneje vloženih vlog), nastali že po sklenitvi Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in torej z njim niso zajeti. Stroški tega postopka torej niso predmet navedenega Sporazuma oziroma zunajsodne poravnave.

6. Četudi se stranki glede stroškov postopka nista ničesar dogovorili, pa se ni mogoče opreti na prvi odstavek 159. člena ZPP, saj se ta nanaša na povrnitev pravdnih stroškov v zvezi s sodno, ne pa zunajsodno poravnavo.

7. Upoštevaje obrazloženo je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na odločitev o stroških postopka iz predloženih sklepov sodišč prve stopnje - Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 479/2022 z dne 14. 2. 2024 in Delovnega sodišča v Mariboru Pd 344/2023 z dne 27. 5. 2024, v katerih je bilo odločeno, da krije toženka sama svoje stroške postopka.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (III. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Ta določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.