Jedro

Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ormožu zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu, s katerim je bila dovoljena zaznamba spora pri več nepremičninah nasprotnega udeleženca.

2. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki meni, da niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora. Predlagateljica je predlagala zaznambo spora na podlagi razširitve tožbe. Sodišče ne more enačiti situacije vložitve tožbe z vložitvijo razširitve tožbe. Nasprotni udeleženec ni privolil v razširitev tožbe, tudi Okrožno sodišče v Celju še ni odločilo o spremembi tožbe, zato niso izpolnjeni procesni pogoji, da se dovoli predlagana zaznamba spora. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 185. členu določa, da je po vročitvi tožbe potrebna privolitev tožene stranke za spremembo. V postopku izdaje začasne odredbe je pravdno sodišče ugotovilo, da tožnica ni izkazala z verjetnostjo skupnega premoženja na določenih nepremičninah, zato bi tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku sodišče ne smelo slediti predlogu za zaznambo.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da pritožnik površno citira določbo 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Peta točka tega člena določa, da se v zemljiško knjigo med drugim vpisujejo tudi pravno dejstvo „vložitve tožbe oziroma tudi drugega procesnega dejanja“. ZZK-1 ne veže začetek sodnega postopka na poseben sklep sodišča, s katerim bi sodišče dopustilo spremembo tožbe. Sprememba tožbe je po ZPP dopustna ob izpolnitvi določenih posebnih pogojev, vendar morajo biti tudi za dopustnost tožbe izpolnjeni številni pogoji. Lahko pride do primera, da je v pravdnem postopku tožba zavržena, kar je smiselno enako, kot če sodišče ne bo dopustilo spremembe tožbe. Kljub temu je zaznamba spora dopustna čim je vložena tožba s stvarno pravnim zahtevkom in se ob vpisu zaznambe ne preverja izpolnitev drugih procesnih predpostavk za dopustnost tožbe. Zato je stališče pritožnika očitno napačno. Tudi primerjava z začasno odredbo v tem postopku ni primerna. Zato predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tako kot je že pravilno v izpodbijanem sklepu pojasnila zemljiškoknjižna sodnica je za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, v konkretnem primeru po pravilih skupnega premoženja. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice. V konkretnem primeru je predlagateljica priložila tožbo, iz katere je zemljiškoknjižno sodišče ugotovilo, da kot tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice po pravilih skupnega premoženja, torej izvirno pridobitev. Zato so pogoji za dovolitev zaznambe spora izpolnjeni. Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik izpostavlja odločitev o predlagani začasni odredbi, pa so tudi povsem brezpredmetne v tej zemljiškoknjižni zadevi, zato se pritožbeno sodišče s temi navedbami ni ukvarjalo. Neutemeljeno pritožbo je na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. ZZK-1 nima določb o stroških postopka, zato se v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Po prvem odstavku 35. člena ZNP trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače. To pravilo velja tudi v tem postopku, zato je pritožbeno sodišče o stroških odločilo v skladu s to določbo.