Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.

Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklenilo, da se predlagatelja V., na podlagi 295. člena ZGD-1 pooblasti za sklic skupščine družbe L. d.d., z naslednjim dnevnim redom:

1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine; Predlog sklepa: „Za predsednico se izvoli odvetnica P. J. Za preštevalca glasov se izvolita g. J. A. in ga. M. P.“

2. Imenovanje posebnega revizorja; Predlog sklepa: „Skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja - družbo K., ki preveri vodenje posameznih poslov družbe, in sicer vse posle, ki jih je družba v zadnjih 5 letih sklepala z družbo A., d.o.o., bodisi z drugim subjektom, kjer imajo člani vodenja in nadzora ekonomski interes, ali imajo taki interes njihovi družinski člani.“

3. Vložitev tožbe za povrnitev škode in imenovanje posebnega zastopnika; Predlog sklepa: „3.1. Zoper člane organov vodenja ali nadzora družbe L. d.d., ki so opravljali funkcijo člana organa vodenja ali nadzora kadarkoli v času od dne 13. 7. 2015 dalje, se vloži tožba za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitev njihovih dolžnosti, s tem, da so izplačevali oziroma dopuščali izplačevanje zastaranih obveznosti.

3.2. Za posebnega zastopnika družbe L. d.d. za zastopanje družbe v postopku s tožbo za povrnitev škode se imenuje Odvetniška pisarna J.“ V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v višini 549,83 EUR.

2. Zoper citirani sklep je nasprotna udeleženka vložila pritožbo, in sicer iz „vseh pritožbenih razlogov“. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi, predlog predlagatelja pa zavrne kot neutemeljen. Zahtevala je, da se sodni stroški v plačilo naložijo predlagatelju.

3. Na pritožbo je predlagatelj odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrne in ji naloži še plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v korist družbe (prvi odstavek 295. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino (drugi odstavek 295. člena ZGD-1). Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala (tretji odstavek 295. člena ZGD-1). Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti opozorjeno na pooblastilo sodišča (četrti odstavek 295. člena ZGD-1). Statut lahko omogoči delničarjem možnost za pošiljanje zahteve iz tretjega odstavka tega člena tudi z uporabo elektronskih sredstev (peti odstavek 295. člena ZGD-1). Če statut ne določa drugače, je skupščina na sedežu družbe (šesti odstavek 295. člena ZGD-1).

6. Skupščino lahko torej na podlagi zakonsko določene manjšinske pravice, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, skličejo tudi manjšinski delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino (5 odstotkov) osnovnega kapitala. Ta manjšinska pravica pa manjšinskih delničarjev ne upravičuje, da bi sami mogli neposredno sklicati skupščino, ampak morajo svojo zahtevo za sklic pisno predložiti poslovodstvu. Zahtevi za sklic v pisni obliki morajo priložiti dnevni red ter predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj bi skupščina meritorno odločala.1 Če je njihova zahteva zavrnjena in skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih, se manjšinski delničarji lahko za podelitev pooblastila za sklic skupščine obrnejo na sodišče. 7. Da je tudi v tem primeru predlagatelj, ki ima 9,42 % kapitalsko udeležbo v družbi L. d. d. (tj. v nasprotni udeleženki), na poslovodstvo slednje naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, pritožbeno ni sporno. Je pa v pritožbeni naraciji prvostopenjskemu sodišču očitano, da je pri odločanju spregledalo, da dnevni red sklica skupščine (kot je naveden v predlogu z dne 22. 12. 2017 in v izreku izpodbijanega sklepa) ni enak dnevnemu redu iz omenjene pisne zahteve (zahteve za sklic skupščine družbe L. d. d. z dne 16. 6. 2017). V tej zahtevi je namreč še 4. točka, ki se nanaša na prijavo direktorja družbe L. zaradi suma kršitve četrtega odstavka 117. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov2 (v nadaljevanju ZTFI). Ker pritožnica meni, da zaradi tega niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 295. člena ZGD-1, predlaga, da pritožbeno sodišče odloči, da predlog predlagatelja V. ni utemeljen.

8. Po stališču pritožbenega sodišča je razlogovanje nasprotne udeleženke zmotno. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagatelj skladno z določbo tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 pogoje za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine delniške družbe izpolnil s tem, ko je na poslovodstvo nasprotne udeleženke dne 16. 6. 2017 naslovil pisno zahtevo za sklic skupščine, v njej pa v pisni obliki navedel dnevni red in predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča (na kar se poslovodstvo ni odzvalo in skupščine ni sklicalo). To pa kljub temu, da je v predlogu, ki ga je naslovil na sodišče prve stopnje eno točko dnevnega reda umaknil. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da predlagateljica v zahtevi, ki jo je predložila sodišču dne 22. 12. 2017, ne bi smela umakniti posamezne - v pozivu z dne 16. 6. 2017 sicer zapisane - točke dnevnega reda.

9. Poleg tega nasprotna udeleženka v pritožbi (med drugim) sama navaja, da bi v primeru, če pisna zahteva iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 ne bi vsebovala 4. točke dnevnega reda, ravnala drugače. Smiselno torej trdi, da bi brez 4. točke dnevnega reda pisni zahtevi po sklicu skupščine ugodila. Če je temu tako, pa ni videti razloga za upiranje predlogu, kot je postavljen v vlogi z dne 22. 12. 2017. Proti predlogu za sodno uveljavitev pooblastila za sklic skupščine z dnevnim redom, ki sporne 4. točke dnevnega reda ne vsebuje več, se po presoji pritožbenega sodišča upira neutemeljeno.

10. Neutemeljeno nasprotna udeleženka tudi zatrjuje, da predlagani dnevni red sklica skupščine ni v skladu z določbo 8.3 točke statuta delniške družbe (in da bodo zaradi vlaganjem tožbenih zahtevkov in imenovanjem posebnega zastopnika nastali nepotrebni stroški). Zakon je namreč v prvem odstavku 295. člena ZGD-1 koncipiran alternativno (skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v korist družbe), in v predmetni zadevi gre za z zakonom predviden sklic skupščine. Velja zakonska dolžnost sklica, ko to zahteva manjšina delničarjev. Statut lahko v tem primeru zgolj pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala; lahko tudi omogoči delničarjem možnost za pošiljanje zahteve iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev.

11. Če nasprotna udeleženka s svojimi pritožbenimi navedbami apelira na generalno klavzulo, da je treba skupščino sklicati, če je to v korist družbe, in izhaja iz samega zakona (prvi odstavek 295. člena ZGD-1), pa ji je odgovoriti, da je v tem primeru upoštevaje točke dnevnega reda, kot so opredeljene v predlogu z dne 22. 12. 2017, sodno pooblastilo za sklic skupščine nedvomno zahtevano iz razloga varovanja interesov družbe3 in se s sklicevanjem na nastanek stroškov v zvezi z vlaganjem tožb itd. nasprotna udeleženka zoper takšno zahtevo ne more utemeljeno upirati. V zvezi z navedbo, da bi predlagatelj (če je umaknil 4. točko) lahko umaknil še 3. točko dnevnega reda, saj bi lahko že z laičnim vpogledom v poslovanje družbe ugotovil, da nasprotni udeleženki zaradi izplačila delničarjem po 13. 7. 2015 ni nastala pravno priznana škoda, pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo o tem, ali je takšna škoda nastala ali ne, odločalo pravdno sodišče, in sicer šele v primeru, če bo skupščina delniške družbe L. d.d. izglasovala sklep, katerega predlog je povzet pod točko 3 dnevnega reda skupščine. Izkaz nastanka škode ne more biti pogoj za podajo pisne zahteve za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 oziroma za sodno pridobitev pooblastila manjšinskih delničarjev za sklic skupščine iz četrtega odstavka 295. člena ZGD-1. 12. Poleg tega pritožbeno sodišče ocenjuje, da v fazi sodnega uveljavljanja pooblastila za sklic skupščine delniške družbe, določnost predloga sklepa pod 3. točko dnevnega reda ni odločilna. S tem vprašanjem se bo sodišče ukvarjalo šele v primeru, če bo skupščina družbe L., d. d. predlog za imenovanje posebnega revizorja zavrnila in bo posebnega revizorja na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 eurov (če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - prim. drugi odstavek 318. člena ZGD-1), imenovalo sodišče. Pri tem je potrebno dodati, da manjšinska pravica, ki delničarje upravičuje sodišču predlagati imenovanje posebnega revizorja, res ni absolutna v tem pomenu, da bi lahko manjšinski delničarji zahtevali imenovanje posebnega revizorja kar počez, brez utemeljenega razloga, na primer samo zaradi ambicije dodatnega pregledovanja poslovanja.4 Kadar sodišču predlaga imenovanje posebnega revizorja upravičena manjšina, mora namreč v predlogu navesti, da obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

13. Prav tako (v fazi sodnega uveljavljanja pooblastila za sklic skupščine delniške družbe) niso pravno odločilne navedbe iz 4.) točke obravnavane pritožbe, navedbe iz 3.) točke pa so toliko nekonkretizirane, da nanje pritožbeno sodišče niti ne more odgovoriti. Spremembe oziroma razveljavitve izpodbijanega sklepa pritožnica končno tudi ne more doseči prek pojasnjevanja, kakšni so bili dejanski razlogi za to, da na pisno zahtevo V. z dne 16. 6. 2017 ni reagirala (s čimer po smislu meri na zlorabo sklicnega privilegija).

14. Kot tipične primere zlorabe sklicnega privilegija iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1 je mogoče navesti: (1) manjšina zahteva, da skupščina odloči o kapitalskih spremembah (na primer o zmanjšanju osnovnega kapitala), za katere ni nobenega ekonomskega razloga; (2) manjšina zahteva sklic skupščine, čeprav naj bi bila v kratkem sklicana redna skupščina, na dnevni red katere se lahko uvrsti predmet, ki je vsebina manjšinske zahteve, ali pa naj bi obravnavala predmet, ki ga skorajšnja redna skupščina tako in tako mora obravnavati; (3) manjšina zahteva, da skupščina znova odloči o vprašanju, o katerem je nedavno že odločila, v vmesnem času pa se okoliščine niso spremenile.5

15. Ti (in še nekateri drugi) položaji poslovodstvo upravičujejo, da - po vsebinski presoji - zavrne manjšinsko zahtevo po sklicu skupščine. V takih primerih je torej poslovodstvo upravičeno, da skupščine ne skliče, kar pa posledično pomeni tudi, da manjšinski predlagatelji ne bi uživali sodne zaščite, ker njihova zahteva ni bila zavrnjena neupravičeno. Zato v takih primerih njihov predlog, da jih sodišče pooblasti za sklic, sodišče zavrne.6

16. Pod položaje, povzete v 14. točki te obrazložitve, v katerih uveljavljanje manjšinske pravice ni dopustno, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče subsumirsti zatrjevanih dejstev iz 5. točke pritožbe. Za zlorabo manjšinske pravice bi lahko šlo v primeru, če bi manjšina zahtevala sklic skupščine, čeprav naj bi bila v kratkem sklicana redna skupščina (na dnevni red katere se lahko uvrsti predmet, ki je vsebina manjšinske zahteve, ali pa naj bi obravnavala predmet, ki ga skorajšnja redna skupščina tako ali tako mora obravnavati), ne pa v obravnavanem primeru, ko pritožnica zatrjuje, da bo skupščina v naslednjem letu ob potrditvi poslovnega poročila. Da je nadzorni organ delniške družbe sprejel sklep, da se zaradi zmanjševanja stroškov poslovanja skupščina skliče v naslednjem letu po potrditvi poslovnega poročila (tako ko se je skupščina sklicevala tudi pred tem), nasprotna udeleženka tudi ni izkazala.

17. Na zlorabo manjšinske pravice pa končno ni mogoče sklepati niti prek pritožbenega zatrjevanja, da je zakoniti zastopnik predlagatelja že na 5. seji skupščine nasprotne udeleženke kriminaliziral njeno delo in napovedoval izpodbojno tožbo na vse sklepe (potem pa nič storil). V predlogu, ki je predmet obravnavane zadeve, na gre za vprašanja, o katerih bi skupščina že odločila na tej seji. Temu je dodati, da je bila skupščina, na katero se sklicuje pritožnica, že leta 2007 (vmes pa še ena, in sicer dne 14. 12. 2009), ne pa nedavno. Razlogi iz 5. točke pritožbe so po presoji pritožbenega sodišča zato v celoti neutemeljeni.

18. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Trditve o zmotni uporabi materialnega prava (295. člen ZGD-1) so se po vsem povedanem izkazale za neutemeljene. Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje vse ključne pravno relevantne ugotovitve prvostopenjskega sodišča v zvezi izpolnjenostjo pogojev za sodno podelitev pooblastila za sklic skupščine. Sklep je pravilen in zakonit. Pritožbo je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).

19. Pri tem pa je odločilo še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, predlagatelj pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar bi bilo mogoče reči, da gre za potrebne stroške (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

1 Prim. S. Prelič: Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe, Podjetje in delo, 2014, št. 6-7, str. 1292-1307. 2 ki določa, da mora javno družbo o spremembi pomembnih deležev obvestiti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 118. člena ter 119. in 120. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.“ 3 Kar je predlagatelj v predlogu tudi pojasnil! 4 Tako S. Prelič: Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe, Podjetje in delo, 2014, št. 6-7, str. 1292-1307. 5 Prav tam. 6 Prav tam.