Jedro

Sodišče prve stopnje je povzelo ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, nato pa po vpogledu v spise sodišča, ki se nanašajo na predhodna zdravljenja nasprotnega udeleženca, in medicinsko dokumentacijo zaključilo, da so podani pogoji po 39. členu ZDZdr. Takšna obrazložitev je pavšalna, brez razlogov, ki jih mora vsebovati vsaka odločitev sodišča, in s tem arbitrarna. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Navedeno še posebej velja v tovrstnih zadevah pridržanja, kjer gre za posege v pravico do osebne svobode, v pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom do 22. 10. 2020. 2. Nasprotni udeleženec po pooblaščencu sklep izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih razlogov in navaja, da sodišče za odločitev, da se ga pridrži na zdravljenju brez njegove privolitve, ni imelo nobene podlage v zdravstveni dokumentaciji. Nadalje, da pogoji za pridržanje po zakonu niso izpolnjeni, obrazložitev sodišča pa tako pavšalna, da se je ne da preizkusiti. Sklep je neobrazložen tudi glede trajanja zdravljenja. V laični pritožbi navaja, da ni res, da je opuščal zdravljenje, da v ZD ni bil moteč, da želi takojšen odpust in zdravljenje od doma oziroma ambulantno, ter da je narok potekal preko televizije in veliko vprašanj ni razumel, predhodni večer pa je dobil zdravila in se ob zaslišanju ni mogel zbrati. Predlaga odpravo sklepa in odpust iz bolnišnice, podredno razveljavitev in zadržanje sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje povzelo ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A., nato pa po vpogledu v spise sodišča, ki se nanašajo na predhodna zdravljenja nasprotnega udeleženca, in medicinsko dokumentacijo zaključilo, da so podani pogoji po 39. členu ZDZdr. Takšna obrazložitev je pavšalna, brez razlogov, ki jih mora vsebovati vsaka odločitev sodišča, in s tem arbitrarna. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča.1 Navedeno še posebej velja v tovrstnih zadevah pridržanja, kjer gre za posege v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), v pravico do varstva duševne integritete (45. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ali so izpolnjeni pogoji za pridržanje, se ga ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev postopka.

6. Sodišče prve stopnje je nadalje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je podan pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Prvi pogoj je izpolnjen, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Glede življenja osebe ali življenja drugih zakon ne določa stopenj ogroženosti.2 Pri zdravju pa zakon zahteva višjo stopnjo ogroženosti. Sodišče prve stopnje opore za ugotovitev pogojev po tem določilu ni imelo niti v ugotovitvah izvedenke, ki je ugotovila, da je nasprotni udeleženec ogrožal svoje zdravje in zdravje drugih. Da bi bilo njegovo zdravje ali zdravje drugih huje ogroženo, v tem postopku ni bilo ugotovljeno.

7. Sodišče prve stopnje je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni pojasnilo, katere so tiste konkretne (dejanske) okoliščine, ki jih je nasprotni udeleženec storil, da so podani pogoji za pridržanje (kot npr. v predhodnih postopkih, v katerih je bil obravnavan: nevarna vožnja in zadetje z vozilom v blok, samomorilnost, nadziranje vhoda v blok in premraženost, fizični konflikt s sinom in ogrožanje njegovega zdravja). Kljub ugotovitvi izvedenke, da je zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja ter je do svojega zdravstvenega stanja popolnoma nekritičen, kar bi lahko utemeljevalo sklep, da ni sposoben sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju, sodišče ni ugotovilo, da bi bilo iz tega razloga njegovo zdravje huje ogroženo.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter prvim odstavkom 30. člena in četrtim odstavkom 44. člena ZDZdr pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje po potrebi dopolni dokazni postopek ter o predlogu za pridržanje ponovno odloči, pri tem pa naj za vsak posamezni pogoj po 39. in 53. členu ZDZdr obrazloži, ali je podan in na kakšni dejanski podlagi.

9. Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa iz zgoraj navedenih razlogov se pritožbeno sodišče ni izrekalo o preostalih pritožbenih navedbah. Pojasnjuje le, da ni utemeljena pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec zaslišanja preko videokonference ni dobro razumel, saj je iz podatkov spisa razvidno, da je vprašanja razumel in je nanje tudi odgovarjal, čeprav je na trenutke govoril nerazumljivo.

10. Ker sodišče prve stopnje razlogov za pridržanje ni obrazložilo, pritožbeno sodišče kršitve ni moglo sanirati, saj bi bila s tem nasprotnemu udeležencu in ostalim osebam, ki imajo pravico do pritožbe, ta pravica odvzeta (25. člen Ustave RS). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo zadeve ter nujnost in hitrost postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje ponovitev postopka pred istim sodiščem le tega ne bo bistveno zavlekla in ne bo prišlo do kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP).

11. Stroškovna odločitev temelji na 165. členu ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 30. člena in četrtim odstavkom 44. člena ZDZdr.

1 Tako imenovani sodniški silogizem, pri katerem sodišče napravi sklep o tem, ali ugotovljeno dejansko stanje (spodnja premisa) ustrezna abstraktni pravni normi (zgornja premisa) - prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, L. Ude in ostali, GV založba in Uradni list RS 2005, prva knjiga, A. Galič, D. Wedam Lukić, komentar k 7. členu, str. 74, 75. 2 Življenje je ali pa ni ogroženo.