Jedro

Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj določenim pričam, ki so potrdile prodajo mamila s strani obtoženke, verjame, obrazložilo pa je tudi dovolj prepričljivo, zakaj ne verjame obtoženki in kupcu.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženko se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika pa bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo spoznalo obtoženko za krivo, da je storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/1 ZKP. Izreklo ji je pogojno obsodbo, v kateri ji je, ob uporabi omilitvenih določil, določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Po členu 196/4 KZ ji je odvzelo zaseženi kokain in heroin. Oprostilo jo je plačila stroškov kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obtoženkin zagovornik. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obtoženko oprosti obtožbe, podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je o seji senata obvestilo le Višje državno tožilstvo v Ljubljani, seje pa se je udeležil višji državni tožilec.

Obtoženke in zagovornika ni obvestilo o seji, ker tega nihče od njiju ni zahteval. Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev zagovornikove pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zagovornikova pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje zato ker je verjelo pričam policistoma in kriminalistu, čeprav njihove izpovedbe pomenijo le "borno stanje dokazov", niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo obtoženkin zagovor in izpovedbo priče M. N. ter je utemeljilo, zakaj zaradi razlik v podrobnostih njunih izpovedb verjame prepričljivim pričam policistoma in kriminalistu. Kriminalist Z. C. je, kot je utemeljeno zaključilo prvostopenjsko sodišče, prepričljivo navedel, da je vsebina uradnega zaznamka o izjavi M. N. (list. št. 17) resnična in taka, kot je M. N. povedal v razgovoru z njim, kako je kupoval kokain od obtoženke in ji dal 10.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je dovolj prepričljivo utemeljilo, zakaj torej ni verjelo obtoženki in M. N. (stran 4 sodbe) in zakaj je izpovedbo S. V. štelo le kot poskus pomoči obtoženki. Oceno sodišča prve stopnje o izvedenih dokazih pritožbeno sodišče sprejema in zato tudi glede na dejstvo, da je bilo mamilo najdeno pri M. N., obtoženka pa je sprejela denar, sodišče prve stopnje utemeljeno zaključuje, da je obtoženka prodala mamilo M. N. Zato tudi niso utemeljena sklepanja v zagovornikovi pritožbi, kaj bi bilo po njegovem bolj logično v primerjavi z zaključki sodišča prve stopnje. Zagovornik v pritožbi še neutemeljeno navaja, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo dejstvo, da naj bi policija kot osumljenca najprej tretiralo M. N., ne pa obtoženko. Iz podatkov v spisu to namreč ni razvidno, čas zadrževanja enega ali drugega na policijski postaji pa takega sklepanja še ne potrjuje. Sodišče prve stopnje je zato dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je zato zagovornikova pritožba neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je po členu 386 ZKP zato, ker pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podana v obtoženkino korist, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, sodbo preizkusilo tudi v tem pogledu. Ugotovilo je, da je prvostopenjsko sodišče upoštevalo vse okoliščine, ki lahko vplivajo na vrsto in višino kazenske sankcije in je obtoženki izrečena pravična kazenska sankcija opozorilne narave, ki je v sorazmerju s težo kaznivega dejanja in stopnjo obtoženkine krivde.

Ker izpodbijana sodba ne vsebuje kršitev materialnega ali procesnega zakona, na kar je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti po 1. odstavku 383. člena ZKP, je zato zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijano sodbo.

Tako kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obtoženko oprostilo plačila stroškov pritožbene postopka in še določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun, saj je obtoženka brez redne zaposlitve in brez dohodkov ter premoženja.