Jedro

Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.

Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.

Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana prvostopna sklepa spremenita tako, da izrek sedaj v celoti glasi: „I. Nasprotnemu udeležencu se za čas šestih mesecev, to je do 27. 2. 2020 prepove: a) namerno približevanje predlagateljici na razdaljo manjšo od 100 metrov, b) zadrževanje in približevanje stanovanjski hiši na naslovu D. ulica, B., na razdaljo manjšo od 100 metrov, c) navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli način, osebno ali preko kakršnekoli druge oblike komunikacije ali preko drugih oseb, d) prepoved iz točke a) in točke c) ne velja zaradi izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in njegovima otrokoma A. A., rojeno 14. 10. 2003 in C. C., rojenim 6. 3. 2006, po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 206/2015 z dne 28. 5. 2015. II. Za primer kršitve ukrepa prepovedi približevanja se nasprotnemu udeležencu za vsako kršitev izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR v dobro prehodnega računa pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

III. V presežku se zavrne predlog za prepoved približevanja otrokoma ter predlog za prepoved približevanja nasprotni udeleženki za dobo daljšo od šestih mesecev.

IV. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.“

II. V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo predlogu predlagateljice ter za dobo šestih mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo namerno približevanje predlagateljici ter otrokoma A. A. ter C. C., na razdaljo manjšo od 100 metrov ter prepovedalo zadrževanje in približevanje stanovanjski hiši na naslovu D. ulica, B., na razdaljo manjšo od 100 metrov ter navezovanje stikov s predlagateljico na kakršenkoli komunikacijski način ali preko drugih oseb. Hkrati je s sklepom v zvezi z njegovo dopolnitvijo odločilo, da prepoved iz točke a) in c) (prepoved približevanja predlagateljici in otrokoma na razdaljo manjšo od 100 metrov in prepoved navezovanja kakršnihkoli komunikacijskih stikov s predlagateljico) ne velja za primer izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma v času izvajanja stikov po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 206/2015 z dne 28. 5. 2015. V navedeni poravnavi so določeni stiki med očetom in otrokoma.

2. Prvostopna sklepa s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do obravnavanja, ker nasprotni udeleženec sploh ni bil seznanjen z uvedbo postopka in tudi ni bil pravilno vabljen na razpisani narok. Predlog za izdajo izpodbijanega sklepa, skupaj z vabilom na narok in poukom, da lahko odgovori na podani predlog, mu po sodišču ni bil vročen. Vsa navedena vročanja so se vršila v drugi polovici julija 2019 in v začetku meseca avgusta 2019, ko je bil na dopustu, v hišnem predalčniku pa mu tudi niso bila puščena nobena sodna pisanja. Ob dejstvu, da se na naslovu svojega stalnega prebivališča nahaja občasno, tam pa živi predlagateljica, v interesu katere ni bilo, da bi se udeležil naroka (sama je povedala, da jo je bilo strah, ko bo nasprotni udeleženec izvedel za vloženi predlog), sodišče ne bi smelo sodnih pisanj vročiti preko hišnega predalčnika. Kršena mu je pravica do obravnavanja.

Zraven tega je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker nasprotni udeleženec zoper otroka ni izvajal nobenega takšnega fizičnega in psihičnega nasilja (prepir s hčerko s koncem meseca junija 2019, v katerem je hčerko tudi zlasal, je predstavljal enkratni dogodek), ki bi narekovalo izdajo ukrepa prepovedi približevanja otrokoma. Tudi konflikt fizične narave s predlagateljico je predvsem rezultat ravnanja same predlagateljice, ne pa nasprotnega udeleženca. To bi lahko tudi potrdila njegova starša, ki sta takrat prisostvovala celotnemu dogodku. Sicer pa glede na odnos do predlagateljice nima nobene težave s tem, da se s predlagateljico ne srečuje ali z njo ne komunicira. Zraven tega so stiki tudi z izpodbijanim sklepom predvideni in dovoljeni in v korist otrok je, da se ti izvajajo v okolju, v katerem otroka živita, torej v hiši D. ulica, B., katere lastnik oziroma solastnik je tudi nasprotni udeleženec. Iz navedenega razloga je izdaja ukrepa o prepovedi približevanja navedenemu objektu na razdaljo manjšo od 100 metrov neutemeljena, zraven tega pa se s takim ukrepom krati lastninska pravica predlagatelja. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakonsko opredelitev nasilja v družini določa 3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Po citirani določbi je nasilje v družini prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu. Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje pa so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Posebno varstvo in skrb pred nasiljem uživajo mladoletni družinski člani. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (prvi in drugi odstavek 4. člena ZPND). Vrsto ukrepov sodišča zaradi nasilnih dejanj pa opredeljuje 19. člen ZPND. Med te spada tudi prepoved približevanja se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršenkoli način.

6. Pritožbeno sodišče nima pomisleka v presojo prvostopnega sodišča, da je med predlagateljico in nasprotnim udeležencem (nekdanja zunajzakonska partnerja) 29. 6. 2019 prišlo do prepira, v katerem je nasprotni udeleženec udaril predlagateljico v predel nosu. Gre za uporabo fizične sile. Zraven tega ima sodišče tudi prav (temu tudi pritožba ne oporeka), da sta že pred obravnavanim dogodkom bila predlagateljica in nasprotni udeleženec v konfliktnem odnosu in da je nasprotni udeleženec bil s sodbo sodišča leta 2013 že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Pritožba pa ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma (hčerki in sinu strank postopka), ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa. Res je, da je bila v spornem dogodku z dne 29. 6. 2019 udeležena tudi sedaj že 16 letna hčerka, katero je oče tudi zlasal in to v prepiru, v katerem bi mu naj le ta dejala, da je „prasec“. Navedeni dogodek, pri čemer tudi iz navedb hčere strank v tem postopku izhaja, da je vznemirjena predvsem zaradi odnosa med očetom in materjo, predlagateljica (mati) pa tudi ne nasprotuje stikom očeta z otrokom in meni, da so ti v korist otrok, pa sam po sebi ne predstavlja dejanske podlage za izrek ukrepa prepovedi približevanja očeta obema otrokoma. Zraven tega pa je sodišče z izpodbijanim sklepom povsem obdržalo stike otrok z očetom, kot sta se stranki (oče, mati) dogovorila v sodni poravnavi. Obdržanje stikov pa je v predlogu za izdajo izpodbijanega sklepa predlagala tudi sama predlagateljica. Da so srečanja in stiki očeta z otrokoma v nasprotju s koristmi otrok, pa tudi ne izhaja iz poročil CSD. To pa pomeni, da v danem primeru ni razloga za prepoved približevanja otrokom, kot je odločilo prvostopno sodišče. Srečanja (tudi stiki) med otrokoma in očetom pa se zaradi varstva in doslednosti izvajanja izrečenih ukrepov v korist predlagateljice, naj izvajajo izven stanovanjske hiše, kjer sicer živi predlagateljica z otrokoma. Pri tem še velja dodati, da pa stiki (kljub temu, da so ti časovno določeni po sodni poravnavi) dejansko potekajo v skladu z dogovorom med očetom in otrokoma. To pa pomeni, da se pri stikih upoštevajo tudi želje otrok.

8. Nasprotnemu udeležencu tudi ni bila kršena pravica do obravnavanja, ker so mu bila sodna pisanja (drugopis predloga s prilogami s poukom o pravici do odgovora na predlog ter vabilo na narok) po sodišču s pravilnimi vabili vročena na naslov njegovega stalnega prebivališča. Ker pristojna pošta sodnih pisanj nasprotnemu udeležencu ni mogla izročiti, je poštar v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Nasprotni udeleženec v tem roku ni prevzel sodnih pisanj in zato so mu bila ta po preteku tega roka puščena v hišnem predalčniku (glej obvestilo o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 4). Vročitev (nasprotni udeleženec ima nesporno stalno prebivališče na D. ulici, B., kamor so mu bila tudi vsa sodna pisanja vročena) je bila tako opravljena v skladu s 142. členom ZPP. Nasprotna, samo zatrjevana in neizkazana pritožbena izvajanja, da je bil nasprotni udeleženec koncem julija in v začetku avgusta 2019 na dopustu in tako s sodnimi pisanji ni bil seznanjen ter da se ta v poštnem predalčniku ali v njegovi hiši niso nahajala tudi po prihodu iz dopusta, na pravilnost vročitve sodnih pisanj po sodišču ne morejo vplivati, ker so sodna pisanja nasprotnemu udeležencu bila vročena v skladu po pravilih vročanja po določbah 142. člena ZPP. Zraven tega bi nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, tudi v primeru odhoda na dopust, moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča. 9. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

10. Pritožbeni stroški niso priglašeni.