Jedro

Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta članici Evropske unije. Uredba št. 650/2012 se kot sekundarni pravni akt Evropske unije v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški uporablja neposredno in predstavlja del pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške kot članic EU. Namen navedene uredbe je (med drugim), da se o celotni zapuščini zapustnika odloča na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku. Kot temeljno pravilo o pristojnosti pa Uredba (v 4. členu in 23. točki uvodnih določb) določa, da je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za vodenje zapuščinske zadeve po pokojni J. V.. Ugotovilo je namreč, da je imela zapustnica zadnje stalno prebivališče na območju Republike .... Sodišče te države je po njej opravilo tudi zapuščinsko obravnavo ter to zaključilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju, s katerim je (nepopolno) ugotovilo obseg zapustničine zapuščine in razglasilo kot zapustničinega dediča D. V.. Zato se je na podlagi 4. člena Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2019 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju: Uredba) izreklo za nepristojno za vodenje zapuščinske zadeve po pok. J. V..

2. Pritožbo zoper navedeni sklep je vložil zapustničin dedič in predlagatelj uvedbe predmetnega zapuščinskega postopka D. V.. V pritožbi je navajal, da je državljan Republike ...s stalnim prebivališčem v Republiki ... ter edini dedič pok. J. V.. Zato meni, da bi moralo zapuščinsko obravnavo po materi opraviti slovensko sodišče. Postopki v Republiki ... so dolgotrajnejši in povezani z dodatnimi stroški. Sicer pa je bil leta 2014 izveden za isti parceli zapuščinski postopek po pritožnikovem očetu pred naslovnim sodiščem, čeprav oče ni bil državljan Republike Slovenije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Republika ... in Republika ... sta članici Evropske unije. Uredba št. 650/2012 se kot sekundarni pravni akt Evropske unije v Republiki ... in v Republiki ... uporablja neposredno in predstavlja del pravnega reda Republike ... in Republike ...kot članic EU. Namen navedene uredbe je (med drugim), da se o celotni zapuščini zapustnika odloča na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku. Kot temeljno pravilo o pristojnosti pa Uredba (v 4. členu in 23. točki uvodnih določb) določa, da je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Torej je bistvena navezna okoliščina za določitev pristojnosti države članice EU za odločanje o dedovanju običajno prebivališče zapustnika v trenutku njegove smrti. Sodišče po takšni navezni okoliščini je pristojno za odločanje o celotnem dedovanju, torej o dedovanju celotne zapuščine zapustnika. Po določbi 83. člena Uredbe se Uredba uporablja za dedovanja po osebah, ki so umrle 17. 8. 2015 ali po tem datumu.

5. Na podlagi ugotovitve, da je bilo stalno (običajno) prebivališče pok. J. V. v trenutku smrti na območju Republike ... ter da je sodišče te države po njej že opravilo zapuščinsko obravnavo ter s pravnomočnim sklepom (sicer nepopolno) ugotovilo obseg njene zapuščine ter razglasilo tudi dediča zapustnice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo o svoji nepristojnosti za vodenje zapuščinske zadeve po pok. V. glede njenega nepremičnega premoženja v Republiki Sloveniji ter se (na podlagi 15. člena Uredbe) tudi pravilno izreklo za nepristojno.

6. Pritožbene navedbe pritožnika se tako v celoti izkažejo kot pravno nepomembne.

7. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 163 ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).