Jedro

Dedinja nima pravnega interesa, da se odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.

Dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., predstavlja pogodbo med njimi oziroma gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.

Izrek

I. Pritožba dedinj zoper sklep D 68/2022 z dne 3. 6. 2022 se zavrže. II. Pritožba dedinje A. A. zoper sklep D 68/2022 z dne 15. 6. 2022 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, da so dediči po zapustniku njegova vdova A. A. ter hčerki B. B. ter C. C., vsaka do 1/3, da sta zapustnikovi hčerki pripadajoči zakoniti dedni delež odstopili v korist sodedinje oziroma zapustnikove vdove A. A., ki je odstopljena deleža sprejela in zato podeduje celotno zapustnikovo premoženje. Hkrati je še odločilo, da se na podedovanih nepremičninah kot lastnica vpiše v zemljiško knjigo, odredilo Banki, da ji izplača denarna sredstva iz zapustnikovega bančnega računa in pristojni upravni enoti oziroma drugi pristojni organizaciji naložilo, da na ime dedinje opravi prepis zapustnikovega osebnega avtomobila. Ugotovilo je še, da vrednost čiste zapuščine znaša 26.620,97 EUR in da se sodna taksa odmeri v višini 405 EUR. Dedinje so se strinjale, da naj sodno takso za zapuščinski postopek poravna dedinja C. C., zato je prvostopenjsko sodišče izdalo plačilni nalog, s katerim omenjeni dedinji nalaga plačilo odmerjene sodne takse v znesku 405 EUR. Ker je navedena dedinja vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom D 68/2022 z dne 3. 6. 2022 plačilni nalog, po katerem bi bila dolžna plačati sodno takso, razveljavilo. Hkrati je izdalo plačilni nalog, s katerim je dedinji A. A. naložilo, da v 15-dneh plača sodno takso v znesku 405 EUR.

2. Zoper sklep o razveljavitvi plačilnega naloga sta dedinji C. C. in A. A. v pritožbenem roku vložili pritožbo. Navajata, da v plačilnem nalogu ni prišlo do pisnih napak, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Saniranje napake z izpodbijanim sklepom predstavlja poseg vsebinske narave, s katerim je sodišče prve stopnje svojo odločitev arbitrarno in samovoljno spremenilo. Po sprejemu dednih deležev so se dedinje dogovorile glede prevzema obveznosti plačila sodne takse, pri čemer gre za pogodbo med njimi oziroma za notranje razmere med dediči. Tudi če dedinja C. C. na podlagi dogovora med dedinjami ni prejela ničesar, je zakonita dedinja z dednim deležem do 1/3. Dednji se zato ne strinjata, da dedinja C. C. ni taksna zavezanka, ampak da je to le dedinja A. A. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev v zadeve v sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom D 68/2022 z dne 15. 6. 2022 zavrnilo ugovor dedinje - taksne zavezanke A. A. zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Zoper ta sklep je dedinja A. A. vložila pritožbo, v kateri se sklicuje na svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep o razveljavitvi plačilnega naloga.

4. Pritožba dedinj zoper sklep D 68/2022 z dne 3. 6. 2022 ni dovoljena.

5. Po določilu petega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko tisti, ki je izdal plačilni nalog, pa je po uradni dolžnosti ugotovil, da so v plačilnem nalogu napake, plačilni nalog razveljavi do potrditve izvršljivosti iz 35. člena zakona, če je potrebno pa izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena. Ne držijo pritožbene navedbe, da so z napakami mišljene zgolj pisne oziroma računske napake. Te je možno odpraviti s popravnim sklepom (328. člen v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Z navedeno določbo dano pooblastilo izdajatelju plačilnega naloga, po katerem ga lahko razveljavi in izda nov plačilni nalog, izkazuje, da se nanaša tudi na vsebinske napake izdanega plačilnega naloga.

6. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da pritožba dedinj nima predpostavk za vsebinsko presojo. Po določilu četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 je mdr. določeno, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za pritožbo oziroma pritožbena pravovarstvena potreba je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni pa, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo da je utemeljena, prinesla konkretno neposredno pravno korist.1 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo plačilni nalog D 68/2022 z dne 12. 4. 2022, s katerim je dedinji C. C. naložilo plačilo sodne takse v znesku 405 EUR. Omenjena dedinja nima pravnega interesa, da se takšna odločitev razveljavi in ponovno vzpostavi njena obveznost plačila sodne takse. Njena pritožba je zato nedovoljena.

7. Nedovoljena je tudi pritožba dedinje A. A. zoper navedeni sklep. Ker se izpodbijani sklep nanjo neposredno ne nanaša, nima pravice do pritožbe. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dedinj zoper navedeni sklep zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Pritožba dedinje A. A. zoper sklep D 68/2022 z dne 15. 6. 2022 ni utemeljena.

9. Po določilu 10. odstavka 3. člena ZST-1 morajo takso v zapuščinskem postopku plačati dediči v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da sta dedinji B. B. in C. C. odstopili svoja dedna deleža dedinji A. A. Z odstopom dednega deleža dedič prenese na sodediča svojo dedno pravico, svoj položaj sodediča, ki se kaže v njegovi udeležbi na zapuščini kot celoti pravic in obveznosti. Sodedič pridobi vse pravice in obveznosti, ki jih je imel odstopajoči sodedič glede dediščine v razmerju odstopljenega dednega deleža. Gre torej za pravno nasledstvo per universitatem in ne zgolj za pridobitev premoženja, ki ga je podedoval sodedič.2 Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da je taksna zavezanka v tem zapuščinskem postopku dedinja A. A., ki je podedovala vse zapustnikovo premoženje. Pritrditi je treba tudi pritožbeni navedbi pritožnice, da predstavlja dogovor med dedinjami, da obveznost plačila sodne takse prevzame C. C., pogodbo med njimi oziroma da gre zgolj za notranje razmerje med sodedinjami. Nikakršnih ovir zato ni, da sodno takso plača omenjena dedinja, kar pa ne more spremeniti položaja dedinje A. A. kot taksne zavezanke. Če taksa ne bo plačana, bo izterjana od nje.

10. Glede ravnanja dedinje C. C. pa pritožbeno sodišče navaja naslednje. Po določilu prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Sodišče prve stopnje se v obravnavani zadevi ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dejanski položaj dedinje C. C., ki ga predvideva omenjena določba ZST-1, obstajal že v času, ko je prevzela obveznost plačila sodne takse. Ni se ukvarjalo, ker to ni bilo potrebno glede na to, da nima položaja taksne zavezanke po ZST-1. Vendar pa je treba opozoriti, da bi pri sprejemu takšne obveznosti, ob vednosti, da njena izpolnitev ne bo mogoča, lahko šlo za poskus dedinje izognitvi plačilu sodne takse, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem in bi kazal na zlorabo pravic.3

11. Po določilu prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Taksna obveznost je nastala s končanjem zapuščinske obravnave, dedinja A. A. ne navaja, da jo je že plačala, sodišče pa je takso tudi pravilno odmerilo (tar. št. 9211 Taksne tarife). Glede na navedeno je pritožba dedinje neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, str. 351. 2 Karl Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, Ur. l. RS, Ljubljana 2009, str. 223. 3 V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD v zvezi z drugim odstavkom prvega člena ZST-1 lahko sodišče za zlorabo pravic izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR.