15. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Mladena Buršiča, Izola, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 15. aprila 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 172/2020 z dne 3. 7. 2020 in zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 551/2019 z dne 28. 4. 2020 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 100/2018 z dne 26. 6. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbi Višjega sodišča v Kopru in Okrajnega sodišča v Piranu ter zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrnilo njegov predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo. Navaja, da je Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu zgolj sprejelo stališče, da niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne da bi obrazložilo, zakaj ti pogoji niso izpolnjeni. Podlago za takšno nepopolno obrazložitev naj bi imelo v drugem odstavku 367.c člena ZPP, zato pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno skladnosti te določbe z Ustavo. V njej zatrjuje neskladje z 22. členom Ustave z utemeljitvijo, da je ureditev nesprejemljiva z vidika pravne varnosti državljanov v postopkih pred sodišči, saj naj bi omogočala arbitrarno odločanje ne le Vrhovnega sodišča, ampak tudi nižjih sodišč glede na to, da naj bi bil s tako zakonsko ureditvijo dostop posameznika do revizijske instance praktično ukinjen.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Ustavno sodišče je vsebinsko podobne očitke o protiustavnosti drugega odstavka 367.c člena ZPP že zavrnilo s sklepom št. U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011 (Uradni list RS, št. 43/11, in OdlUS XIX, 22). Sprejelo je stališče, da iz pravic do izjavljanja in do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ne izhaja dolžnost Vrhovnega sodišča vsebinsko obrazložiti odločitev o tem, ali bo glede na merilo javnega interesa dopustilo revizijo. Kot očitno neutemeljene je zavrnilo tudi navedbe pobudnic o neskladju izpodbijane ureditve s prepovedjo sodniške samovolje iz 22. člena Ustave. Ker pobudnik ne navaja ničesar takega, česar Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že v navedenem sklepu, je njegova pobuda očitno neutemeljena. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik