Jedro

Ob smiselni uporabi 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka, ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal. Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.

Izrek

Pritožbi upnikov A., d. o. o., in B., d. o. o., se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 9. 2022 (p. d. 1023) dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 8. 9. 2022, katere predmet je prodaja nepremičnin, vpisanih v katastrski občini z ID znakom ..., in sicer parcele ... v velikosti 10.292 m2, na kateri je zgrajen poslovni objekt C. na naslovu D; poslovni objekt ima v GURS ID oznako 001 in v naravi predstavlja ... (v nadaljevanju tudi E.), za ceno v višini 6.400.000,00 EUR. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom (p. d. 1036) je sodišče prve stopnje: I. zavrnilo ugovor upnika A., d. o. o., z dne 26. 9. 2022 (p. d. 1025), in II. ugovoru upnika F., d. o. o., z dne 27. 9. 2022 (p. d. 1026) ugodilo in sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 12. 9. 2022 (p. d. 1023) spremenilo tako, da se da soglasje k popravljeni prodajni pogodbi z dne 8. 9. 2022, ki je priloga k p. d. 1033. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta upnika A., d. o. o., in B., d. o. o. Pritožnika uveljavljata kršitev procesnih, ustavnih in človekovih pravic. Upnik A., d. o. o. predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep z dne 25. 10. 2022 v celoti razveljavi in obenem razveljavi tudi sklep z dne 12. 9. 2022, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Upnik B., d. o. o., pa predlaga, da sodišče druge stopnje razveljavi izpodbijani sklep z dne 25. 10. 2022 v 2. točki izreka in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj v odgovorih na vročeni pritožbi predlaga zavrnitev pritožb in potrditev izpodbijanih sklepov.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Upnik A., d. o. o. je v ugovoru navajal, da je zoper REPUBLIKO SLOVENIJO vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), s katero uveljavlja kršitve človekovih pravic v postopkih pred slovenskimi sodišči, katerih posledica je bila (po njegovem mnenju nezakonita in protiustavna) ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 13. 11. 2014, sklenjene med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in pritožnikom kot kupcem, ter neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist pritožnika družbe A., d. o. o. na predmetni nepremičnini. Po mnenju upnika prodaja predmetne nepremičnine ne bi smela biti dovoljena, dokler ni odločeno o pritožbi na ESČP. Sodišče prve stopnje je navedeni ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da je o prodaji predmetnih nepremičnin pravnomočno odločeno s sklepom o prodaji z dne 21. 4. 2022 (p. d. 1001). Pritožba, vložena na ESČP, ni suspenzivne narave in ne more vplivati na pravnomočno odločitev sodišča o prodaji nepremičnine.

6. Upnik F., d. o. o. se je v ugovoru protivil dikciji v prodajni pogodbi „da stečajni dolžnik kot prodajalec ni lastnik premičnin, tj. opreme in naprav, ki omogočajo izvajanje kino dejavnosti v poslovnem objektu/predmetu prodaje, saj so navedene premičnine v lasti družbe B. d. o. o.“ (točki 1.1 f in 7.3 prodajne pogodbe). Navajal je, da iz podatkov stečajnega spisa ni razvidno, da bi družba B. d. o. o. prijavila izločitveno pravico na premičninah, tj. opremi in napravah, ki omogočajo izvajanje kino dejavnosti v poslovnem objektu, niti da bi bila takšna izločitvena pravica predmet preizkusa skladno z določbami ZFPPIPP. Če pa je stečajni upravitelj želel v prodajni pogodbi opredeliti, da cit. premičnine niso predmet prodajne pogodbe, bi se to lahko storilo, brez da bi se v prodajni pogodbi opredelilo do vprašanja, kdo je lastnik premičnin. Sodišče prve stopnje je glede na to, da je upravitelj v soglasju s kupcem predložil popravljeno pogodbo v točki 1.1 f, ki ne vsebuje več določbe o tem, kdo je lastnik premičnin, ugovoru upnika F., d. o. o. ugodilo in sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 12. 9. 2022 spremenilo tako, da se daje soglasje k popravljeni pogodbi z dne 8. 9. 2022, ki je priloga k p. d. 1033.1 O pritožbi upnika A., d. o. o. 7. Upnik se v pritožbi ponovno sklicuje na svojo pritožbo, vloženo na ESČP, s katero uveljavlja kršitve človekovih pravic v postopkih pred slovenskimi sodišči, in navaja, da mu z dokončanjem prodaje nepremičnine E. v tem stečajnem postopku grozi protiustaven poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, saj mu bo nepremičnina s prodajo v takem primeru nepovratno odvzeta, posledično pa bo stečajni upnik utrpel večmilijonsko škodo (tj. škodo v vrednosti odvzete nepremičnine). Sodišče prve stopnje naj se v izpodbijanem sklepu do teh ugovornih navedb upnika ne bi opredelilo, zaradi česar je izpodbijani sklep v tem delu neobrazložen.2

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik sicer zatrjuje, da je bilo protiustavno poseženo v njegovo pravico do zasebne lastnine, vendar niti v pritožbi ne pojasni, v čem naj bi kršitev sploh bila. Zgolj z navedbo, da je bila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XI Pg 1384/2018 z dne 12. 7. 2019 izdana sodba o ugotovitvi ničnosti prodajne pogodbe z dne 13. 11. 2014, sklenjene med dolžnikom kot prodajalcem in upnikom kot kupcem, katere posledica je neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist upnika na nepremičnini E., upnik ne more uspešno utemeljiti kršitve ustavnih in človekovih pravic. Pavšalne navedbe o kršitvi pravice do zasebne lastnine zato ne terjajo konkretnejšega odgovora sodišča. Glede prekinitve stečajnega oziroma prodajnega postopka do odločitve ESČP pa je sodišče prve stopnje zavzelo stališče v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je pritrdilo navedbam upravitelja iz točke 4 obrazložitve. Očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa tako ni utemeljen.

9. Izpodbijani sklep temelji na določilu 341. člena ZFPPIPP, ki določa pogoje za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. V skladu s sedmim odstavkom cit. člena sodišče da soglasje k pogodbi: 1. če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, 2. če je vsebina prodajne pogodbe v skladu z 337. do 343. členom tega zakona. Pritožbeno ni sporno, da je izdani sklep o prodaji pravnomočen. Ob smiselni uporabi člena 330/III, točka 1 ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pritožbeno ni sporno, da je postala pravnomočna odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1384/2018 z dne 12. 7. 2019, v posledici katere se na nepremičnini E. (znova) vknjiži lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka (prim. 48. člen), ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal. Prav tako iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil odrejen kakršenkoli ukrep za zadržanje postopka prodaje oziroma stečajnega postopka.

10. Sodišče prve stopnje je glede predloga upnika za prekinitev postopka v obrazložitvi zavzelo jasno stališče, da se postopek ne prekine in s tem smiselno zavrnilo predlog, čeprav odločitve ni vključilo v izrek, kar bi bilo glede na procesna pravila pravilno. Vendar je višje sodišče pri svoji odločitvi moralo upoštevati tudi urgenco upravitelja z dne 12. 12. 2022 (p.d. 1061), iz katere izhaja, da grozi na predmetni nepremičnini nastanek velike škode zaradi prekinitve dobave električne energije in ogrevanja ter posledično manjvrednosti objekta, zaradi česar je hitrost postopka še poudarjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil upnik (ne glede na izostanek izreka o njegovem predlogu) z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa seznanjen tako z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se postopek ne prekine, kot tudi z razlogi, zakaj njegovemu predlogu ni ugodeno. (Ne)prekinitev postopka je glede na vsebino pritožbe tudi predmet pritožbenega preizkusa. S tem se pokaže, da upniku ni bila kršena niti ustavna pravica do izjave niti do pravnega sredstva. Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.

11. Upnik vztraja pri svojem stališču, da bi sodišče moralo ugovor upnika F., d. o. o. zavrniti, saj upnik upoštevaje sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP ni navedel nobenega utemeljenega ugovornega razloga, popravljena pogodba pa je tudi antidatirana, saj ni bila sklenjena dne 8. 9. 2022 (kot je datirana), temveč šele enkrat tekom ugovornega postopka zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 12. 9. 2022. Po mnenju upnika popravljena prodajna pogodba ni bila sklenjena v skladu z dražbenimi pravili, po katerih se prodajna pogodba sklene v roku treh delovnih dni po koncu dražbe. Dražba je bila izvedena 5. 9. 2022, kot je to razvidno iz zapisnika 2. javne dražbe, popravljena pogodba pa sklenjena po izteku navedenega roka. Po mnenju pritožnika sta pogodbeni stranki s sklenitvijo popravljene prodajne pogodbe prvotno prodajno pogodbo z dne 8. 9.2022 očitno razveljavili. Zato prvotna pogodba z dne 8. 9. 2022 ne velja več, zaradi česar bi bilo treba razveljaviti tudi sklep naslovnega sodišča z dne 12. 9. 2022, postopek prodaje nepremičnine E. oziroma 2. javno dražbo pa ponoviti.

12. Pritožbeno sodišče z zgoraj navedenimi pritožbenimi izvajanji ne soglaša. Kot je razvidno iz gornje obrazložitve, je t.i. popravljena pogodba v bistvenem povsem identična prvotni pogodbi z dne 8. 9. 2022, odpadla so le določila glede lastništva upnika B., d. o. o. na premičninah, tj. opremi in napravah, ki omogočajo izvajanje kino dejavnosti. Slednje določbe ne posegajo v bistvene sestavine prodajne pogodbe niti v stranske pravice pogodbenih strank in tako v ničemer ne vplivajo na pogodbene zaveze strank (prim. 435. člen in nadaljnje Obligacijskega zakonika, OZ). Z navedenim določilom ni bilo opredeljeno, kaj je predmet pogodbe, ampak kaj to ni, kar pa že po naravi stvari ne more vplivati na vsebino pogodbe. Popravljena pogodba tudi v bistvenem ne odstopa od vsebine dražbenih pravil, saj gre le za tehnično rešitev, ki ni z ničemer vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa. Smisel (kratkega) roka 3 delovnih dni po koncu dražbe za sklenitev pogodbe iz šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je v pohitritvi postopka prodaje oz. plačila kupnine, omenjeni popravek, ki ne predstavlja sklenitve pogodbe, pač pa le racionalizacijo pogodbenih določil že sklenjene pogodbe, pa ni prispeval k zavlačevanju, pač pa ravno obratno. Ne glede na spremenjeno dikcijo glede lastnine premičnin, potrebnih za izvajanje kino dejavnosti v poslovnem objektu, slednje niso bile predmet prvotne prodajne pogodbe, niti niso predmet popravljene prodajne pogodbe. Kot pojasnjuje upravitelj, je bil namen izogniti se vsakršnemu dvomu o tem, kaj kupec dejansko kupuje, vendar se je izkazalo, da navedena določba ni potrebna, saj je primernejša dikcija v popravljeni pogodbi, da predmetne premičnine niso predmet prodajne pogodbe. Prodajna pogodba namreč ne ureja razmerij v zvezi z lastništvom premičnin, pač pa le razmerja glede nepremičnine E. S tem se pokaže, da pritožbeni razlogi upnika A., d. o. o. niso podani.

Glede pritožbe upnika B., d. o. o. 13. Upnik B., d. o. o. navaja, da so bili s soglasjem k prvotni prodajni pogodbi izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP, zaradi česar sklep oziroma prodajna pogodba ne bi smela biti spremenjena. Prvostopenjsko sodišče naj bi z izdajo izpodbijanega sklepa ravnalo v nasprotju ZFPPIPP in s tem nedopustno poseglo v ustavno pravico pritožnika do sodnega varstva oziroma do neodvisnega sodnika, saj je sodišče slepo sledilo upniku F., d. o. o. Pritožbeno sodišče je že zgoraj zavzelo stališče glede pomena popravka v prodajni pogodbi. Pritožnik B., d. o. o., v pritožbi tudi sam ugotavlja, da je zapis glede lastništva premičnin v predmetni prodajni pogodbi pravno povsem nepomemben. Zato pritožbena izvajanja izpodbijanega sklepa ne morejo uspešno izpodbiti. Neizkazane so tudi pritožbene navedbe glede posega v ustavne pravice pritožnika. Pritožnik lastništva premičnin ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe za nepremičnino, saj to ni predmet te pogodbe in posledično niti tega sklepa. Posledično ni podana niti zatrjevana kršitev pravic pritožnika.

14. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljeno zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZFPPIPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V popravljeni prodajni pogodbi sedaj točka 1.1 f glasi: „premičnine, tj. oprema in naprave, ki omogočajo izvajanje kino dejavnosti v poslovnem objektu, niso predmet prodaje“; v predhodni prodajni pogodbi navedena točka 7.3 z besedilom „kupec je seznanjen z dejstvom, da prodajalec ni lastnik premičnin, tj. opreme in naprav, ki omogočajo izvajanje kino dejavnosti v predmetu prodaje, saj so navedene premičnine v lasti družbe B., d. o. o., ...“, pa je v popravljeni pogodbi izpuščena iz besedila pogodbe.

2 Upnik je svoji vlogi z dne 1. 9. 2022 (zahteva za preklic dražbe in zadržanje prodaje, p. d. 1019) priložil obvestilo ESČP z dne 15. 7. 2022 (sicer v angleškem jeziku), iz katerega izhaja, da je ESČP prejelo pritožbo upnika z datumom vložitve 27. maj 2022.