Jedro

Ugovor dolžnika je ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, saj dolžnik navaja, da je obveznost poravnal. Ugovor je tudi obrazložen, saj vsebuje navedbe o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ter kot dokaz predlaga listine. Le-teh sicer ni priložil ugovoru, vendar glede na navedene okoliščine zadošča, da se je zavezal, da jih bo poiskal on in predložil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se za dolžnika A.B. razveljavi v 2. točki izreka, to je v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo.

O zahtevku in stroških zoper dolžnika A.B. bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi verodostojne listine naložilo dolžnikoma, naj v 8 dneh upniku poravnata glavnico v znesku 101.612,60 ATS v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi od 8.6.1998, ki veljajo za devizne vloge na vpogled v ATS v kraju izpolnitve, ter stroške izvršilnega postopka v znesku 35.838,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa, in dovolilo izvršbo za poravnavo uveljavljane terjatve-. Višji predlog pa je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper tak sklep je dolžnik A. B. ugovarjal v celoti in navajal, da je skupaj s pokojno ženo poravnal vse obveznosti do upnika. Del obveznosti po pogodbi sta poravnala z mesečnimi nakazili oz. pologi v gotovini na blagajni pri podjetju C. d. o. o., preostali del v višini približno 8.000 DEM pa z nakazilom preko banke nekje v času med 19.8.1995 in 4.9.1995. V tem času, točnega datuma se ne spomni, sta s pokojno ženo z računa, ki ga je imela pri banki, nakazala preostale finančne obveznosti upniku v Avstrijo. S tem so bili telefonično, kasneje pa tudi s potrdilom, ki sta ga prejela od banke, seznanjeni tudi v podjetju C. d. o. o.. Potrdilo je v začetku leta 1997 odnesla žena. Ker s strani upnika ni bilo odziva, meni, da je bila zadeva urejena. Nadalje navaja, da ne vidi razloga, da je naveden kot upnik skupaj s podjetjem C. d. o. o.. Kolikor so finančne zadeve med C. in M. Leasing nerazčiščene, potem smatra, da je potrebno, da jih stranki razčistita, ne da v to vpletata kupce vozil, ki so jih prodajali.

Dokumentov, ki bi njegove navedbe podkrepili še ni uspel najti, saj se je pred približno petimi leti preselil, jih bo pa poskušal najti in jih predložiti.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neobrazložen in ga kot neutemeljenega poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe 2. odstavka 53. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) je ugovor obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze. Na podlagi določbe 2. odstavka 62. člena ZIZ pa sodišče razveljavi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti. Nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni na-log. Ugovor dolžnika je ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, saj dolžnik navaja, da je obveznost poravnal. Ugovor je tudi obrazložen, saj vsebuje navedbe o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje, ter kot dokaz predlaga listine.

Le-teh sicer ni priložil ugovoru, vendar glede na navedene okoliščine zadošča, da se je zavezal, da jih bo poiskal in predložil. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo na podlagi določbe 3. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, to je v 2. točki izreka, ter odločilo, da se postopek o zahtevku in stroških nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog po pravdnih pravilih v skladu z določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.