Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3. 4. 2001
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. aprila 2001
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 316/99 z dne 9. 11. 1999 se zavrže.
1.Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju zavrnil ugovor pritožnika in njegovega zagovornika zoper obtožnico. Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 14., 23. in 29. člena Ustave. Kršitve utemeljuje s tem, da naj bi senat ne upošteval njegovih navedb, da je vse obveznosti do upnikov poravnal in da priče lažejo. Po pritožnikovem mnenju obtožnica ne bi smela biti kar sprejeta, saj naj bi to pomenilo prejudiciranje odločitve. Navaja tudi, da so v senatu odločali sodniki, ki naj bi bili v fazi izločitve. Zahteval naj bi izločitev vseh sodnikov celjskega sodišča, o njegovi zahtevi pa naj ne bi bilo odločeno.
Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).
2.Pritožnik izpodbija sklep zunajobravnavnega senata o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico, zoper katerega v skladu z določbo prvega odstavka 283. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) ni dovoljena pritožba. Ko senat zavrne ugovor zoper obtožnico, to pomeni le nadaljevanje kazenskega postopka z glavno obravnavo in sodbo ter s pravnimi sredstvi. Ves nadaljnji postopek je namenjen dokončni razjasnitvi istih pravnih in dejanskih vprašanj, ki so bila že predmet obravnavanja zunajobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice. Razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo obtožbe v fazi kontrole obtožnice je v tem, da je temelj drugi odločitvi že "zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje. Predmet odločitve zunajobravnavnega senata v fazi kontrole obtožnice je torej enak predmetu sodbe. Zato je po stališču Ustavnega sodišča zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča (sklep št. Up-34/96 z dne 19. 6. 1996, OdlUS V, 202).
3.Glede na navedeno torej ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti vseh pravnih sredstev zoper izpodbijani akt. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.
Predsednica senatadr. Mirjam Škrk