Jedro

Če odvetnik sodišču samo posreduje pritožbo in pooblastilo za zastopanje, pritožbo pa so podpisale samo stranke same, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo sestavljeno in vloženo po odvetniku. Taka pritožba še vedno ostane pritožba, ki so jo vložile stranke same, in je zato ni mogoče upoštevati, kot dejanje opravljeno po odvetniku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnikov, vloženo zoper uradne ugotovitve Upravne enote Slovenj Gradec z dne 21. 1. 2014, v upravni zadevi zaščitene kmetije, ki se vodi pod št. 330-182/2012-22. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker izpodbijana „uradna ugotovitev Upravne enote Slovenj Gradec v upravni zadevi zaščitene kmetije“ ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zoper ta sklep o zavrženju tožbe sta tožnika vložila pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo (in izrednimi pravnimi sredstvi) opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

5. V obravnavani zadevi sta pritožbo vložila tožnika sama, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa, pri tem pa nista izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit, zato sta pritožbo vložili osebi, ki te pravice nimata.

6. Iz listin sodnega spisa izhaja, da sta tožnika pritožbi (z dne 14. 5. 2014) sicer priložila njuno pooblastilo odvetniku ..., ki nima datuma, in da sta v uvodu pritožbe navedla, da ju imenovani odvetnik zastopa, vendar pa odvetnik pritožbe ni podpisal. Pritožbo sta namreč podpisala samo tožnika sama in skrbnica tožnika, ne pa tudi odvetnik. Ta je sicer pritožbo oddal na pošto in jo opremil s spremnim dopisom (z dne 16. 5. 2014), v katerem je navedel, da v prilogi pošilja pritožbo svojih strank (tožnikov), ki jih bo zastopal v nadaljevanju postopka. Po presoji Vrhovnega sodišča pa tak spremni dopis in priloženo pooblastilo ne zadoščata za ugotovitev, da je pritožba vložena po odvetniku. Ker v obravnavani zadevi odvetnik pritožbe ni podpisal, pritožbe očitno ni vložil on, temveč sta jo vložila tožnika sama. Ob tem pa tožnika nista izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pa ni izkazala niti tožnikova skrbnica, ki je pritožbo prav tako podpisala. Zato je taka pritožba nedovoljena.

7. Če namreč odvetnik sodišču samo posreduje pritožbo in pooblastilo za zastopanje, pritožbo pa so podpisale samo stranke same, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo sestavljeno po odvetniku. Taka pritožba še vedno ostane pritožba, ki so jo vložile stranke same, in je zato ni mogoče upoštevati, kot dejanje opravljeno po odvetniku. Drugačna razlaga takih vlog, bi pomenila izigravanje obveznega pravnega zastopanja, ki je tudi po presoji Ustavnega sodišča RS ustavno skladen način določanja izvrševanja procesnih pravic, namenjen tako učinkovitemu, strokovnemu in kvalitetnemu zastopanju strank (in s tem varstvu njihovih pravic) kot tudi zagotovitvi učinkovitosti sodstva (odločba U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008).

8. Glede na to, da se na podlagi 336. člena ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, Vrhovno sodišče tožnika (oziroma skrbnice) ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo, ne da bi se posebej opredelilo do v tej zadevi pravno nepomembnega dejstva, da je v pritožbi kot stranka navedena tudi A. A., saj ta pritožbe (in tudi pooblastila odvetniku) ni podpisala.

9. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.