Jedro

Skrbništvo za otroke v primerih, ko so njihovi starši živi in izražajo voljo, da bi za njih skrbeli, je lahko samo posledica izreka ukrepa za varstvo koristi otroka, v katerem sodišče staršem prepove izvajanje posameznih upravičenj. Ko sodišče omeji skrb staršev, pa otroka postavi pod skrbništvo v obsegu, v katerem je omejilo upravičenja staršev, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).

Izrek

I.Pritožba prvega predlagatelja se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II.Pritožbi druge predlagateljice se ugodi in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III.Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrglo predlog A. A., da se mld. B. in C. A. postavita pod skrbništvo prvega predlagatelja A. A., da se stiki med otrokoma in njuno materjo D. A. izvajajo po dogovoru in da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino v višini 250,00 EUR mesečno za vsakega od otrok (I.) in zavrnilo predlog mld. B. A., da se jo postavi pod skrbništvo in kot skrbnika določi strica A. A., da stiki med materjo potekajo po dogovoru in da je mati dolžna zanjo plačevati v višini 250,00 EUR mesečno na račun skrbnika strica A. A. (II.) ter predlog za izdajo začasne odredbe je zavrglo (III).

2.Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbijata predlagatelja. Kot bistveno pritožbeno navedbo izpostavljata, da sodišče glede odločilnih okoliščin ni opravilo zaslišanja udeležencev, še zlasti ni zaslišalo mld. B. A., čeprav je bila prisotna na vseh narokih in vztrajala, da mati zanjo dejansko ne skrbi, niti ne prispeva k preživljanju, niti dejansko te želje ni pokazala, čeprav je to na naroku navajala. Z bratom živita v gospodinjstvu prvega predlagatelja in njegove družine, ki vključuje tudi staro mamo. V družinski skupnosti prvega predlagatelja imata zagotovljeno prehrano, prenočišče, možnost bivanja, učenja, skratka omogočeno jima je šolanje in obiskovanje prostočasnih aktivnosti, kar je še posebej pomembno za mld. B. A., ki je aktivna športnica. Mld. B. A ima z materjo le telefonske stike in z njo ne želi živeti, saj zanju z bratom ni pokazala zadostne skrbnosti, ko je bilo to zanju najbolj pomembno. Sodišče prve prve stopnje bi moralo po uradni dolžnosti upoštevati vse okoliščine, ki so v največjo korist mld. otrok, tako, da tudi formalno uredi dejansko stanje in da se poskrbi za stroške preživljanja otrok.

3.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da je pripravljena skrbeti za oba otroka, a tega zaradi predlagatelja in njegove mame ne more početi v polni meri.

4.Pritožba prvega predlagatelja ni utemeljena, pritožba druge predlagateljice je utemeljena.

5.Iz predloga za postavitev mld. otrok pod skrbništvo sledi, da predlagatelja zasledujeta omejitev posameznih upravičenj iz starševske skrbi materi otrok in posledično postavitev otrok pod skrbništvo strica, prvega predlagatelja.

6.Če starši iz kateregakoli razloga ne ravnajo v skladu z zahtevami Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ali kadar pri izvajanju starševske skrbi ne dosegajo vsaj minimalnih rezultatov, ki jih zahteva posamična otrokova korist, se mora država, ki je podredno odgovorna za otrokovo korist, odzvati in jo zavarovati. Namen ukrepov sicer ni kaznovanje staršev zaradi napačnega izvajanja starševske skrbi, ampak varovanje otrokove koristi. Pogoj za izrek ukrepa je vedno ogroženost

7.Otrok je ogrožen, če je utrpel škodo, ali je zelo verjetno, da jo bo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda, nastala posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v odraščanju. Škoda zajema tako škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka, ali njegovem premoženju (157. člen DZ).

8.Pritožnica vztraja, tako kot v postopku na prvi stopnji, da je mati opustila skrb za njo in brata, ko sta to najbolj potrebovala. Ob razvezi zakonske zveze med očetom in materjo, v avgustu 2016 sta bila otroka dodeljena v varstvo in vzgojo materi (nasprotni udeleženki), vendar z njo, razen krajši čas, ko se je preselila nazaj k očetu, vendar po tem tudi kmalu odšla, nista živela. Otroka sta ves čas živela z očetom, po smrti očeta živita pri stricu, kjer živi tudi njuna babica. Otroka zavračata življenjski stil matere, ker ju moti uživanje alkohola in srečevanje z drugimi moškimi. Pri njej nimata primernih bivanjskih pogojev, niti svojih sob. Mati otroka izsiljuje tako, da je B. A. odklonila podpis vloge za štipendijo, C. A. pa ni podpisala prijavnice za ekskurzijo v E. B. A. je ovirala, da bi se prepisala na srednjo gradbeno šolo, kar je bila njena želja, in pri vpisu v zunajšolske dejavnosti tako, da jima je vse to moral po smrti očeta pomagati urediti njun stric. To je razlog, zakaj B. A. stike z materjo odklanja in jih ne želi imeti, C. A. pa se za stike z materjo občasno dogovori sam. Nasprotna udeleženka je v odnosu do svojih otrok, ko jima je bilo najtežje v življenju, delovala v njuno škodo. Otroka materi ne zaupata, da ne bo z denarnimi sredstvi, ki jih želi upravljati v njunem imenu, ravnala v nasprotju z njuno koristijo, saj ju ne obvešča niti o poteku zapuščinskega postopka po njunem očetu.

9.Skrbništvo za otroke v primerih, ko so njihovi starši živi in izražajo voljo, da bi za njih skrbeli, je lahko samo posledica izreka ukrepa za varstvo koristi otroka, v katerem sodišče staršem prepove izvajanje posameznih upravičenj. Ko sodišče omeji skrb staršev, pa otroka postavi pod skrbništvo v obsegu, v katerem je omejilo upravičenja staršev, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).

10.Ker je omejitev starševske skrbi hud poseg v temeljne človekove pravice, je krog predlagateljev v skladu z določili ZNP-1 omejen. Aktivno legitimirani za vložitev tovrstnega predloga so center za socialno delo, mld. otroci, ki so dopolnili 15 let in so sposobni razumeti pomen svojega ravnanja, sorodnik v ravni vrsti oziroma v stranski vrsti do drugega kolena. Prvi predlagatelj, kot stric otrok, je sorodnik v stranski vrsti tretjega kolena, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mu ni priznalo aktivne legitimacije za vložitev predloga in je njegov predlog zavrglo. Zato je potrebno pritožbo prvega predlagatelja zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep v I. točki izreka (113. člen ZNP-1).

11.Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb udeležencev postopka in mnenja centra za socialno delo zaključilo, da ni podanih zakonskih pogojev za postavitev otrok pod skrbništvo, ker mama zanju želi skrbeti in dejansko zanju tudi skrbi, kolikor ji to otroka in predlagatelj, njun stric, dopustijo. Posledično je zaključilo, da predlog druge predlagateljice mld. B. A. ni utemeljen, ne da bi izvedlo dokazni predlog z zaslišanjem udeležencev postopka in dekličine babice, s katerim je poskušala dokazati, sta z bratom pri materi ogrožena.

12.Druga predlagateljica ves čas postopka odklanja kakršnekoli stike s svojo materjo, v zvezi s tem je predlagala svoje zaslišanje, pa tudi zaslišanje strica in babice, ne sprejema niti mnenja centra za socialno delo. Ker sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo in se o razlogih za njihovo neizvedbo v obrazložitvi odločbe tudi ni izreklo, je drugi predlagateljici kršilo pravico do izjave: Ne gre spregledati, da tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up 1630/22 - 43 z dne 28. 3. 2023 posebej poudarjeno izpostavlja zahtevo po skrbni obrazloženosti (ne)ogroženosti otroka in s tem povezan poglobljen dokazni postopek. V postopkih za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka je še posebej poudarjeno načelo oficialnosti. Zakon izrecno določa, da ga sodišče lahko začne tudi po uradni dolžnosti.

13.Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je bilo potrebno izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 razveljaviti.

14.Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku zasliši udeležence postopka ter predlagano pričo, dekličino babico, in v luči izpovedb vseh zaslišanih oceni mnenje centra za socialno delo, oziroma po potrebi zaprosi za dopolnitev. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku, po potrebi tudi z uporabo oficioznih pooblastil, skrbno preuči navedbe druge predlagateljice, da mati (pretirano?) uživa alkohol in vodi v hišo (kjer naj bi bivala mladoletna otroka) tuje moške ter da otroka zanemarja z odrekanjem soglasij za štipendijo ter obšolske dejavnosti; te okoliščine bi utegnile pomeniti, da mati otroke zanemarja, kar bi lahko narekovalo tudi izrek ukrepov za omejitev starševske skrbi po uradni dolžnosti. Po izvedenem dokaznem postopku naj opravi tehtanje med otrokovo koristjo in morebitnim posegom v omejitev starševske skrbi.

15.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da predvsem zaradi koristi otrok ne more prvič opraviti vseh potrebnih manjkajočih dokaznih aktivnosti in ukrepov, ker bi na instančni ravni prvič izvajalo številne in kompleksne dokazne ter procesne aktivnosti, kot so zaslišanje udeležencev in prič, dopolnitve mnenja centra za socialno delo in odločalo, ali je potrebno sprejeti ukrep za omejitev starševske skrbi, ker je to v največjo korist otroka. Takšen postopek ne bi pripomogel k zagotavljanju pravice iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, ker bi stranke prikrajšal do sojenja na dveh stopnjah oziroma pravice do pritožbe. Pritožbeno sodišče pa opozarja, da je potrebno v nadaljevanju pred sodiščem prve stopnje čim prej izvesti predlagane dokaze in o zadevi odločiti. Ob povedanem je potrebno v konkretnem primeru dati prednost pravici iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da odločitev sodišča prve stopnje v razveljavljenem delu vrne v nov postopek istemu sodišču.

16.Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 160, 160/1, 171, 171/4 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.