Jedro

V skladu z 205. členom ZPP se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 15 dni tožeči stranki (tožnici) plačati 4.371,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka) ter ji plačati pravdne stroške v višini 538,66 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. alineje drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Nad toženko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v ... z dne 9. 10. 2019, opr. št. St 0000/2019, začet stečajni postopek. V skladu z 251. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je treba po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku, vročiti upravitelju na njegov poslovni naslov, vpisan v sodni register. Sodišče pisanj ni vročalo upraviteljici na njen naslov, vpisan v register (X.), temveč je tožbo v odgovor poslalo na poslovni naslov toženke. Podpis na povratnici ni podpis upraviteljice, ampak nekoga tretjega. Vročitev je bila napačna in 30 dnevni rok za odgovor na tožbo ni pričel teči, posledično niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 277. členu ZPP. Stečajni postopek je bil nad toženko začet že pred vročanjem tožbe. Ker se v skladu z določbo 205. člena ZPP prekinejo vsi postopki, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, je postopek v predmetni zadevi prekinjen od 9. 10. 2019. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka med prekinitvijo postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje, tj. ko ga stečajni upravitelj prevzame. 30 dnevni rok za odgovor na tožbo se zaradi učinkovanja prekinitve postopka od dne 9. 10. 2019 še ni iztekel. 3. Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je iz predloga načrta stečajnega postopka nad toženko z dne 7. 2. 2010 razvidno, da se je stečajna upraviteljica v obdobju od 7. 10. 2020 do februarja 2020 seznanila s poslovanjem stečajnega dolžnika, torej se je seznanila tudi s tožbo, vročeno toženki dne 27. 11. 2019. Eventualna kršitev pravil postopka o vročanju zato ni bistvena. Glede prekinitve postopka navaja, da ta na tek rokov ne učinkuje absolutno. Če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči za drugo stranko. Ker je razlog za prekinitev postopka na strani toženke, tožnica ne more trpeti bremena prekinitve postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 318. členom ZPP izda sodišče prve stopnje zamudno sodbo zoper toženo stranko potem, ko ugotovi: - da je potekel 30-dnevni rok, odkar je toženi stranki pravilno vročilo tožbo s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz drugega odstavka 277. člena ZPP, - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, - in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da so vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni, toženka pa v pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje tožbe toženki ni pravilno vročilo v odgovor in posledično tudi 30-dnevni rok za odgovor na tožbo ni potekel. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej izdajo zamudne sodbe v nasprotju z določbami ZPP, po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno.

7. Kot navaja toženka, ji je sodišče prve stopnje tožbo vročalo na sedež družbe na naslovu X., čeprav bi moralo tožbo vročati stečajni upraviteljici v skladu z 251. členom ZFPPIPP. Nad toženko se je namreč 9. 10. 2019 pod opr. št. St 0000/2019 začel stečajni postopek, sodišče pa je tožbo toženki vročalo v novembru 2019. Poslovni naslov stečajne upraviteljice je na Y., medtem ko je sodišče pošiljko poslalo na poslovni naslov toženke. Vročitev tožbe ni bila pravilna1 in je že iz tega razloga sodišče prve stopnje zamudno izdalo v nasprotju s pogoji iz 318. člena ZPP.

8. Neutemeljene so navedbe iz odgovora na pritožbo, da ne gre za bistveno kršitev pravil postopka o vročanju, ker se je stečajna upraviteljica lahko pravočasno seznanila s tožbo v predmetni zadevi, glede na to, da se je v obdobju od 7. 10. 2020 do februarja 2020 seznanila s poslovanjem stečajnega dolžnika. Na kršitev pravil o vročanju se res ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi pisanje prejme (šesti odstavek 139. člena ZPP), vendar z navedenimi trditvami dejanski prejem pisanja s strani stečajne upraviteljice ni izkazan.

9. Toženka utemeljeno navaja tudi, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v času, ko je bil postopek v tej pravdni zadevi prekinjen. V skladu z 205. členom ZPP (4. točka) se namreč postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in prekinitev postopka nastopi ex lege, takšen sklep je le deklaratorne narave. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tako tudi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati. Utemeljeno toženka navaja tudi, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja. Rok za odgovor na tožbo se tudi ob pravilni vročitvi za toženko v času prekinitve postopka ne bi mogel izteči. Drugačne navedbe iz odgovora na pritožbo niso utemeljene.

10. Glede na navedeno je bilo treba zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje tožbo pravilno vroči v odgovor toženi stranki. Stečajna upraviteljica je namreč z vložitvijo pritožbe že prevzela postopek.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Neutemeljene so navedbe, da je ugovor toženke posplošen, saj ga je ta konkretizirala. Ne gre le za navedbo, da podpis na vročilnici ni podpis stečajne upraviteljice, ampak je bil tudi naslov vročanja napačen.