Sodišči sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z neposrednim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis.
Čeprav sta sodišči ob odklonitvi uporabe tretjega odstavka 5. člena Pravilnika poudarili, da je treba vsem potencialnim štipendistom zagotoviti enak položaj, sta s svojo presojo storili ravno nasprotno. Podzakonska ureditev s tem, ko vnaprej jasno določa, katero tekmovanje se šteje za sofinancirano iz javnih sredstev, saj le državna priznanja, prejeta na takšnih tekmovanjih, lahko privedejo do priznanja Zoisove štipendije, zagotavlja enako obravnavo in pravno varnost potencialnih štipendistov. Namesto, da bi upoštevali jasno določbo Pravilnika, ki ustrezno konkretizira zakonsko besedilo, sta sodišči vsebino Pravilnika nadomestili s sklicevanjem na splošno ureditev financiranja vzgojno izobraževalnih zavodov in okoliščine konkretnega primera.
1.Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za odpravo odločbe Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11030‑1439/2023‑2 z dne 13. 11. 2023, dodelitev Zoisove štipendije od 1. 9. 2023 do izteka izobraževalnega programa, izdajo novega upravnega akta in plačilo zapadlih mesečnih zneskov Zoisove štipendije z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.
2.Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.
1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11030‑1439/2023‑2 z dne 13. 11. 2023 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 64/2026-4 z dne 12. 5. 2026 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje ''Logična pošast'' za šolsko leto 2022/2023, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1).
4.Toženka se v reviziji sklicuje na odločitev revizijskega sodišča v istovrstni zadevi (sklep VSRS VIII Ips 2/2026 z dne 16. 4. 2026). Navaja, da tožničino srebrno priznanje, ki ga je v šolskem letu 2022/2023 prejela na tekmovanju Logična pošast, ne predstavlja izjemnega dosežka po prvem odstavku 24. člena ZŠtip-1, zato se ne upošteva pri odločanju o dodelitvi Zoisove štipendije. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno presodili, da je bilo to tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev, čeprav organizator za izvedbo tekmovanja niti v šolskem letu 2022/2023 niti v treh letih pred tem ni prejel sredstev na javnem razpisu oziroma neposrednega financiranja pristojnega ministrstva. Pomen pojma ''sofinanciranje iz javnih sredstev'' sta razlagali v nasprotju z zakonsko in podzakonsko ureditvijo. O sofinanciranju iz javnih sredstev ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščin konkretnega primera glede povračila prijavnin, plačila učiteljem ter uporabe šolskih in fakultetnih prostorov za izvedbo tekmovanja. Razlaga sodišč, ki se opira na splošno financiranje vzgojno izobraževalnih zavodov in dela strokovnih delavcev, nedopustno širi krog tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Sofinanciranje tekmovanj je namensko, saj je poraba dodeljenih sredstev vezana na namen, določen v javnem razpisu. Na podlagi pravila exceptio illegalis sta sodišči neutemeljeno odklonili uporabo določbe 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik). Pravilnik ne oži zakonskega okvira iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, ki ne določa pravic potencialnih štipendistov, ampak osnovno opredelitev, kaj se šteje za izjemne dosežke. Zakonski pojem ''sofinanciranje iz javnih sredstev'' je v Pravilniku skladno z načelom pravne varnosti in namenske porabe proračunskih sredstev le konkretiziran in opredeljen celo ugodneje, saj upošteva tudi sofinanciranje tekmovanj v preteklih treh letih. Pravilnik zato predstavlja zavezujoč podzakonski predpis, ki je v skladu z zakonom in ustavo. Tudi v Pravilniku o sofinanciranju šolskih tekmovanj Zavoda RS za šolstvo je določeno sofinanciranje na podlagi javnega razpisa. Glede na navedeno je treba tožbeni zahtevek zavrniti, saj je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
5.Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so bila organizatorju tekmovanja Logična pošast v šolskem letu 2019/2020 in letih pred tem javna sredstva na podlagi javnega razpisa odobrena, vendar niso bila izplačana, ker je bilo financiranje že zagotovljeno na drug način. Zaradi finančne, prostorske in kadrovske podpore javnih proračunskih uporabnikov je bilo to tekmovanje vseskozi, tudi v šolskem letu 2022/2023, sofinancirano z javnimi sredstvi. Ker Pravilnik veljavne oblike sofinanciranja določa ožje kot ZŠtip-1, proračunske uporabnike omejuje pri avtonomnem odločanju o delitvi sredstev in jih postavlja v neenakopraven položaj napram ministrstvu. Podzakonska ureditev je zato v nasprotju z zakonom in ustavnimi načeli pravne varnosti (2. člen Ustave RS), enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ter avtonomije univerz (58. člen Ustave RS). Priglaša stroške odgovora na revizijo.
6.Revizija je utemeljena.
7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
8.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost odločbe Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije o zavrnitvi tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije za šolsko leto 2023/2024, saj drugostopenjski organ toženke o tožničini pritožbi ni odločil (molk organa). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica v predhodnem šolskem letu dosegla povprečno oceno 4,92 in dve točki za izjemne dosežke, zato je bila uvrščena pod mejo za dodelitev štipendije. Njeno srebrno priznanje, ki ga je 20. 5. 2023 prejela na tekmovanju Logična pošast, ni bilo ovrednoteno s točkami za izjemne dosežke, ker ni izpolnjevalo pogoja iz 5. člena Pravilnika, saj to tekmovanje niti v šolskem letu 2022/2023 niti v treh letih pred datumom njegove izvedbe ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev.
9.Sodišči druge in prve stopnje sta presodili, da tožničino srebrno priznanje predstavlja izjemni dosežek po prvem odstavku 24. člena ZŠtip-1, čeprav sporno tekmovanje ni bilo sofinancirano na podlagi javnega razpisa. Poudarili sta, da je bila vloga za pridobitev sredstev za izvedbo tega tekmovanja v šolskem letu 2019/2020 na javnem razpisu zavrnjena zgolj zaradi prepovedi dvojnega financiranja, ki je bilo že zagotovljeno s kotizacijami, prijavninami in drugimi zneski, ki se zaračunajo tekmovalcem oziroma vzgojno-izobraževalnim zavodom. Obrazložili sta, da se vzgoja in izobraževanje financirata iz javnih sredstev (78. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI), sredstva za plače učiteljev ter stroški vzgojno izobraževalnih dejavnosti pa se zagotavljajo iz državnega proračuna (81. člen ZOFVI). Uporabo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika, ki dodelitev javnih sredstev pogojuje z javnim razpisom proračunskega uporabnika oziroma neposrednim financiranjem ministrstva, sta odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis, češ da podzakonska ureditev v nasprotju z zakonom in ustavo nedopustno oži in pogojuje opredelitev pojma ''sofinanciranje iz javnih sredstev'' iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
10.Glede na ugotovljen potek spornega tekmovanja - zlasti zaradi okoliščin, da je šola zagotovila tehnično podporo in tekmovalcem povrnila stroške prijavnine; da je potekalo v prostorih šole ter Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; da so sodelovali učitelji, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna - sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da je bilo tekmovanje vsaj delno financirano z javnimi sredstvi, kar zadošča za izpolnitev predpisanega pogoja glede sofinanciranja tekmovanja iz javnih sredstev. Ravno na pravilnost te presoje se nanaša dopuščeno revizijsko vprašanje.
11.Vrhovno sodišče je o istovrstnem primeru že odločalo s sklepom VIII Ips 2/2026 z dne 16. 4. 2026. Stališča iz te zadeve povzema in upošteva tudi v tem primeru.
12.Zoisova štipendija je namenjena dijakom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti (21. člen ZŠtip‑1). Štipendijo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 11. do 13. člena ZŠtip-1, ki je dosegel izjemen dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 (prvi odstavek 22. člena ZŠtip-1). Za izjemne dosežke se štejejo prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1). Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo (četrti odstavek 24. člena ZŠtip-1).
13.Na podlagi zakonskega pooblastila iz četrtega odstavka 24. člena ZŠtip-1 Pravilnik v 5. členu podrobneje opredeljuje izjemni dosežek na državnih tekmovanjih. Določa, da so državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni (prvi odstavek). Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja; - organizirana so v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno; - uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja; - sofinancirana so iz javnih sredstev in; tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji (drugi odstavek). Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prejšnjega odstavka glede sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo (tretji odstavek).
14.Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z neposrednim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis.
15.Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z Ustavo in z zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave). Podzakonski splošni akti ne smejo vsebovati določb, ki jih v zakonu ni, zlasti ne smejo samostojno odrejati novih ali posebnih pravic ali obveznosti. Zakon mora biti podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov, ti pa v zakon ne smejo posegati vsebinsko, saj bi to pomenilo, da je zakonodajna funkcija prešla na druge organe. To se navezuje na vprašanje, kaj uredi zakonodajalec sam in kaj sme prenesti na izvršilno oblast oziroma, kako natančno mora biti zakonsko pooblastilo. Čim večji je poseg v posameznikove temeljne pravice, tem bolj restriktivno in precizno mora biti zakonsko pooblastilo.
16.Predmet prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 (z naslovom izjemni dosežki) niso pravice potencialnih štipendistov, kot izhaja iz sodb sodišča druge in prve stopnje, ampak osnovna opredelitev, kaj se šteje za izjemne dosežke. Tudi zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 24. člena ZŠtip-1, ki odkazuje na natančnejšo opredelitev izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom, se ne nanaša na ureditev pravic. Enako velja tudi za 5. člen Pravilnika, četudi natančnejša opredelitev izjemnih dosežkov in s tem pojma ''sofinanciranja iz javnih sredstev'', kar se nanaša na izplačilo finančnih sredstev organizatorju tekmovanja, na koncu vpliva na odločitev o upravičenosti do štipendije.
Podzakonski akt ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. V prvi in drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 je za izjemen dosežek določen pogoj, da gre za najvišja mesta oziroma priznanja, dosežena na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. To so tekmovanja, sofinancirana na podlagi javnega razpisa ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ali Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki potekajo na državni ravni (prvi odstavek 5. člena Pravilnika). Sodišče druge in prve stopnje te določbe nista problematizirali. Pogoj je izpolnjen tudi pri tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki potekajo na državni ravni, če je bil organizator upravičen do sofinanciranja za izvedbo tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja na podlagi javnega razpisa posrednega ali neposrednega proračunskega uporabnika oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo (drugi v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena Pravilnika). S podzakonsko opredelitvijo izjemnih dosežkov na državnih tekmovanjih, torej na tekmovanjih, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo oziroma nek drug proračunski uporabnik, ni presežena vsebina ali namen zakonske določbe o sofinanciranju iz javnih sredstev. Določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika, ki omogoča izpolnitev pogoja sofinanciranja tudi v obdobju preteklih treh let, predstavlja celo ugodnejšo ureditev.
Pristavek v prvem in tretjem odstavku 5. člena Pravilnika, da mora sofinanciranje temeljiti na javnem razpisu, ne oži zakonskega pojma ''sofinanciranje iz javnih sredstev'' iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, ampak določa namenskost uporabe javnih sredstev in okvir, ki ga ni mogoče širiti. Pri tem je upoštevano načelo preglednosti pri uporabi javnih sredstev in načelo enake obravnave pri porabi javnih sredstev. Obveznost javnega razpisa izhaja že iz 106.i člena Zakona o javnih financah (ZJF) kot temeljnega in sistemskega zakona za dodeljevanje proračunskih sredstev. Prav javni razpisi zagotavljajo transparentnost, konkurenčnost in enakopravnost pri dodeljevanju sredstev zunanjim izvajalcem.
Čeprav sta sodišči druge in prve stopnje ob odklonitvi uporabe tretjega odstavka 5. člena Pravilnika poudarili, da je treba vsem potencialnim štipendistom zagotoviti enak položaj, sta s svojo presojo storili ravno nasprotno. Podzakonska ureditev s tem, ko vnaprej jasno določa, katero tekmovanje se šteje za sofinancirano iz javnih sredstev, saj le državna priznanja, prejeta na takšnih tekmovanjih, lahko privedejo do priznanja Zoisove štipendije, zagotavlja enako obravnavo in pravno varnost potencialnih štipendistov. Namesto, da bi upoštevali jasno določbo Pravilnika, ki ustrezno konkretizira zakonsko besedilo, sta sodišči vsebino Pravilnika nadomestili s sklicevanjem na splošno ureditev financiranja vzgojno izobraževalnih zavodov in okoliščine konkretnega primera. Toženka glede tega pravilno navaja, da je sofinanciranje tekmovanj namensko, zato se ni mogoče sklicevati na splošne odločbe o virih financiranja vzgoje in izobraževanja (78. člen ZOFVI) niti na določbe o plačah učiteljev iz sredstev državnega proračuna in sredstvih za materialne stroške (prvi in četrti odstavek 81. člena ZOFVI). Takšna razlaga nedopustno širi krog tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Ni sprejemljivo, da bi zaradi povračila prijavnin, uporabe šolskih in fakultetnih prostorov ali plačila učiteljev večina tekmovanj izpolnjevala pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev.
Iz ugotovitev sodišč izhaja, da organizator za izvedbo tekmovanja Logična pošast v šolskih letih od 2019/2020 do 2022/2023 ni prejel sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma neposrednega financiranja s strani pristojnega ministrstva. Teh ugotovitev ni mogoče preseči s sklicevanjem na razloge za nedodelitev sredstev na podlagi javnega razpisa (prepoved dvojnega financiranja). Ravno dejstvo, da je bilo financiranje zagotovljeno na drug način, s kotizacijami, prijavninami in drugimi zneski, ki se zaračunajo tekmovalcem oziroma vzgojno‑izobraževalnim zavodom, potrjuje, da sporno tekmovanje ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev.
Glede na navedeno sta sodišči druge in prve stopnje napačno presodili, da tekmovanje Logična pošast za šolsko leto 2022/2023 v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 (odgovor na revizijsko vprašanje).
To pomeni, da tožničino srebrno priznanje, ki ga je prejela na spornem tekmovanju, utemeljeno ni bilo ovrednoteno s točkami za izjemne dosežke, izpodbijana odločba o zavrnitvi njene vloge za dodelitev Zoisove štipendije za šolsko leto 2023/2024 pa je pravilna in zakonita.
Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji toženke ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob tem pojasnjuje, da sta zahtevka, ki ju je kot primarnega in podrednega uveljavljala tožnica, istovetna. Oba se glasita na odpravo odločbe z dne 13. 11. 2023, priznanje pravice do Zoisove štipendije, izdajo nove upravne odločbe in plačilo zapadlih mesečnih zneskov štipendije z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razlikujeta se zgolj v določnosti uveljavljane pravice (zneskovno oziroma opisno). Takšna kumulacija zahtevkov je zgolj navidezna. Zato je z zavrnitvijo primarnega zahtevka hkrati odločeno o podrednem zahtevku, ki je v njem vsebovan.
Ker tožnica v revizijskem postopku ni uspela, sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (154. člen ZPP).
Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo s štirimi glasovi za in z enim glasom proti. Proti je glasovala vrhovna sodnica Katarina Parazajda.