Jedro

Tožnikova vloga ni v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte, in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Ker se je prijavljeni projekt že zaključil, mu iz tega naslova sredstva ne pripadajo.

Obrazložitev

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožnika na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/08, v nadaljevanju javni razpis) za sklop 1 – Razvojno investicijski projekti za sofinanciranje projekta z obrazložitvijo, da njegova vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za navedeni sklop, ki je opredeljen v točki 2 – Preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnosti težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Prijavitelj v Obrazcu S1 navedenega javnega razpisa navaja, da se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009, zato strokovna komisija ocenjuje, da projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 tudi zaključen.

V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na točko 4.2.1.3. - Višina sofinanciranja upravičenih stroškov javnega razpisa, kjer je dodatno razvidno, da so do sofinanciranja razvojno investicijskega projekta upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in da bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavilo nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov. V primerih uspešnega zaključka projekta, ali pa ustavitve zaradi težav, že znotraj obdobja upravičenosti stroškov, sofinanciranje določenih stroškov s ciljem preprečitve ustavljanja investicijsko razvojnega projekta po mnenju strokovne komisije ni potrebno oziroma ni smiselno. Iz vloge je razvidno, da bi tožnik z lastnimi sredstvi, brez pomoči države, zaključil projekt 30. 10. 2009, zaključen projekt pa ne more biti pred zaustavljanjem zaradi likvidnostnih težav.

Tožena stranka se sklicuje na točko 4. 4. javnega razpisa, da je osnova za sofinanciranje predloženih projektov in s tem dodelitev nepovratnih sredstev, popolna vloga prijavitelja, če je iz dokumentacije za posamezno vlogo razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem predmetom in namenom javnega razpisa. Tožnikova vloga ni izkazala izpolnjevanje cilja javnega razpisa, zato jo je tožena stranka zavrnila.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep in navaja, da je v roku oddal svojo vlogo na navedeni javni razpis, in sicer za sklop 1 – Sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov. Tožbo vlaga iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Toženi stranki očita zlorabo oblasti, ker v okviru načela uporabe prostega preudarka pri presoji izpolnjevanja razpisnih pogojev ni delovala v mejah danega pooblastila in v skladu z njegovim namenom. Sklicuje se na vsebino javnega razpisa, predmet izpodbijanega sklepa je sklop 1 javnega razpisa, katerega cilj je bil preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav, kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Navaja splošne pogoje iz točke 4.1. javnega razpisa ter da je moral prijavitelj projekta v vlogi izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica finančne krize ter izpolnjevati ostale splošne pogoje, ki jih je tožnik izpolnjeval in izkazal v svoji prijavi. Sklicuje se na pogoje iz točke 4.2. javnega razpisa in na točke 4.2.1.1. - Vsebina razvojno investicijskih projektov ter na točke 4.2.1.2. in 4.2.1.3., kar je moral tožnik v skladu z razpisno dokumentacijo dokazovati v obrazcu S1 in je tudi ustrezno dokazal. Toženi stranki očita, da mu ni omogočila da se opredeli do stališč strokovne komisije in dokaže, da niso pravilna in da nimajo podlage v vlogi navedenih dejstvih in predloženih dokazov. Oporeka navedbam strokovne komisije, ki so po njegovem mnenju v nasprotju z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Sklicuje se na posebne pogoje, ki so veljali za sklop 1, ki so bili določeni v točki 4.2.1.ter 4.2.1.1., po kateri mora prijavitelj dokazati aktivno izvajanje projekta (stroški projekta so v letu 2008 že nastali) in da razvojno investicijski projekti, ki so se pričeli v letu 2008, morajo do 15. 11. 2009 doseči enega izmed v javnem razpisu naštetih rezultatov. Tožeča stranka je v prijavi, pod rubriko Rezultat projekta do 15. 11. 2009, navedla, da bo rezultat projekta izdelani prototip. Sklicuje se tudi na vzorec pogodbe (4. člen), da bo prejemnik do 15. 11. 2009 dosegel rezultate, ki jih je navedel v vlogi na razpis.

Iz navedenih podatkov je razvidno, da je moral rezultat projekta nastati najkasneje do 15. 11. 2009 (nedelja), ki je zadnji datum, ko je bilo možno vložiti zahtevek za izplačilo, ter da je tudi iz vseh postavljenih zahtev javnega razpisa razvidno, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa, da bi se morale aktivnosti nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov, to je od 30. 10. 2009, popolnoma nerazumljivo in v nasprotju z javnim razpisom, saj je bila hkrati zahteva (tako med pogoji kot v dispoziciji projekta in vzorcu pogodbe) jasna, da se mora projekt zaključiti najkasneje do 15. 11. 2009 in je to tudi hkrati zadnji možni datum za izstavitev zahtevka za izplačilo. Nikjer pa ni bilo zahtevano, da se mora projekt končati natanko na dan 15. 11. 2009, še več, zahtevek za izplačilo je bilo možno izstaviti tudi pred 15. 11. 2009. Kot logičen argument, da zaključek projekta 30. 10. 2009 ni v skladu s ciljem javnega razpisa, je v tem, da se prepreči zaustavljanje že pričetega razvojno investicijskega projekta in da je bil 30. 10. 2009 zadnji dan, do katerega se še priznajo upravičeni stroški projekta. Ravno zato je tožeča stranka vse aktivnosti za dokončanje projekta usmerila v ta datum, saj težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, niso omogočile, da bi projekt zaključila z lastnimi sredstvi. To pa je bil tudi namen in cilj tega razpisa.

Tožnik je z navedbo datuma 30. 10. 2009 podal svojo informacijo, da planira zahtevane rezultate (prototip) doseči do 30. 10. 2009, saj so ti rezultati zahteva iz razpisne dokumentacije, nikakor pa ne pomeni, da se projekt po tem datumu ne bo nadaljeval, kar ni mogoče sklepati niti iz celotnega opisa projekta v ostalih rubrikah vloge, iz katere je razvidno, da se projekt dne 30. 10. 2009 ne bo zaključil, ampak se bo nadaljeval do konca leta in še nekaj let potem. Datum 30. 10. 2009 predstavlja samo oceno, do kdaj bo tožeča stranka dosegla zahtevane rezultate za razpis, zato je sklep, da je projekt zaključen in da tožnik ni upravičen do sredstev, povsem nelogičen, zlasti tudi glede na datum prvega odpiranja vlog (26. 8. 2009).

Odločitev tožene stranke ocenjuje kot nestrokovno, nerazumljivo in neutemeljeno in se sklicuje na obrazec S1 – Dispozicije projekta, v katerem je bilo treba izdelati finančno konstrukcijo za stroške projekta, ki so nastali od 1. 7. 2009 do oddaje vloge in finančno konstrukcijo celotnega projekta do 30. 10. 2009 ter navaja, da je iz dolgoletnih izkušenj tožeče stranke s področja razvoja programske opreme ter iz primerov dobre prakse iz tega področja, splošno znano, da je faza testiranja in odpravljanja napak ena najpomembnejših faz v procesu razvoja ter je najdražji del projekta in zahteva največ finančnih sredstev. Bil je predviden najpomembnejši delež naložb v razvoj v višini 409.095,00 EUR za čas od oddaje vloge do 30. 10. 2009, saj je bilo dokončanje projekta ravno zaradi težav v poslovanju pred zaustavitvijo in bi jim ravno državna pomoč tega javnega projekta omogočila dokončanje tega projekta. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in samo odloči oziroma podrejeno zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika. Vloga tožeče stranke je pravočasna in formalno popolna, saj je vsebovala vse zahtevane sklope oziroma prijavne obrazce z ustreznimi podpisi prijavitelja. Opozarja na točko 4.4. in 1.7. razpisne dokumentacije o merilih in izbora prejemnikov, da mora biti iz vloge razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem, da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije in skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa. Splošni in najbolj relevantni vsebinski pogoji za uspešno pridobitev sredstev so bili poleg pravno formalnih izjav, predvsem izpolnjevanje vsebinskih pogojev, katerih predmet javnega razpisa je moral izkazovati skladnost z nameni in cilji razpisa, ki so bili v krepitvi dolgoročne konkurenčnosti podjetij z novimi razvojno investicijskimi projekti in so v času svetovne finančne gospodarske krize ogroženi, nesposobni nadaljnjega razvoja in preprečitev zaustavljanja razvoja investicijskih projektov zaradi likvidnostnih težav.

Sklicuje se na vlogo tožnika (obrazec S1), v katerem je tožnik navedel zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, v istem obrazcu v rubriki - Načrt izvedbe projekta, Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009, je tožeča stranka navedla testiranje in odpravljanje morebitnih napak in dopolnitev že izdelane dokumentacije, glede na rezultate testiranja, v rubriki - Finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009, pa je eksplicitno navedla celotne stroške projekta do navedenega datuma, to je 745.202,20 EUR. S tem je potrdila zaključek razvojno investicijskega projekta do 30. 10. 2009, kar pomeni, da se projekt po načrtu tožeče stranke 30. 10. 2009 zaključi. V primeru odobritve sofinanciranja projekta bi to pomenilo, da tožena stranka sofinancira že zaključene razvojne investicijske projekte, kar je neskladju s ciljem razpisa.

Prereka navedbe tožeče stranke, da so razpisni pogoji pogojevali zaključek projekta do 15. 11. 2009. Prijavitelj je moral do 15. 11. 2009 doseči enega izmed rezultatov, kot je prijavljeni patent ali inovacija ali izdelani prototip ali zagon poskusne proizvodnje, ali prodaja razvitega produkta. Vendar navedeni rezultati ne prejudicirajo zaključka projekta in bi razvojno investicijski projekti bili lahko mnogo bolj komplicirani, kompleksni, časovno razpotegnjeni. Prijavitelj se je sam opredelil, katerega izmed rezultatov bo v okviru projekta dosegel do 15. 11. 2009, kar pa ne mora avtomatsko pomeniti, da je projekt zaključen. Če prijavitelj sam navede, da je (bo) projekt zaključen do nekega datuma (naveden je bil datum 30. 10. 2009), potem je komisija dolžna upoštevati navedeno izjavo.

Očitke glede bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne uporabe določil javnega razpisa tožena stranka zavrača. Sklicuje se na instrumenta dodelitve javnih sredstev, ki zaradi svoje posebne pravne narave ne more biti podvržen vsem določbam ZUP, ki se v tem primeru uporablja smiselno. Pri odločitvah o vlogah gre za neke vrste skrajšani ugotovitveni postopek. Prijavitelj mora vse pogoje izpolnjevati že ob vložitvi vloge, strokovna komisija pa ni izvedla nobenih novih dokazov ali ugotavljala novih dejstev, zaslišanje strank v primeru javnih razpisov ni ustrezno dokazno sredstvo. Potencialni prijavitelji imajo v času od objave javnega razpisa do roka oddaje zahteve vso možnost, da se s pomočjo pooblaščenih javnih uslužbencev seznanijo z vsebino javnega razpisa in projektom, ki ustrezajo pogojem iz javnega razpisa. Iz točke 4.4. javnega razpisa izhaja, da mora biti iz dokumentacije vloge razvidno, da projekt ustreza razpisnim kriterijem in da je vloga skladna s ciljem javnega razpisa, ter ni bilo predvidenega nobenega vsebinskega dopolnjevanja vlog. Dejansko stanje, na podlagi katerega je sprejela tožena stranka odločitev, izhaja le iz navedb, ki jih je tožena (prav: tožeča) navedla v svoji vlogi.

Zavrača tudi očitke glede prekoračitve mej pooblastil in namena uporabe prostega preudarka, saj ZUP za presojo izpolnjevanja pogojev ne predvideva uporabe prostega preudarka, dejstva se dokazujejo z dokazi, za njih pa velja načelo proste presoje dokazov. Če prijavitelj ne izpolnjuje vseh pogoje, ni mogoče uporabiti prostega preudarka. O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, pa presodi strokovna komisija. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, zaradi katerih dejstev in dokazov tožeča stranka ni upravičena do sredstev.

V pripravljalni vlogi z dne 10. 2. 2010 tožnik navaja, da je bil cilj javnega razpisa preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov zaradi likvidnostnih težav, ponovno se sklicuje na razpisne pogoje za sklop 1. Tožnik je v prijavi res navedel datum zaključka projekta 30. 10. 2009, saj iz celotne razpisne dokumentacije izhaja, da je potrebno projekt zaključiti najkasneje do 15. 11. 2009, pri čemer so upravičeni stroški do 30. 10. 2009, ter do 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov. Tožeča stranka je izpolnila vse zahtevane pogoje in sicer začetek projekta v letu 2008, aktivno izvajanje projekta in izdelava prototipa do 30. 10. 2009. Razpisna dokumentacija za izpolnjevanje pogoja skladnosti z razpisom ni določala, da se mora projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov. Po mnenju tožeče stranke si je tožena stranka vzela nedopustno diskrecijsko pravico odločanja in naknadnega pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Da pa je bila razpisna dokumentacija napisana na način, kot ga razume tožeča stranka, je razvidno tudi iz vzorca pogodbe, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije.

Toženi stranki očita, da je priredila tožnikove navedbe iz vloge (obrazec S1) ter na ta način zmotno ugotovila dejansko stanje. Tožeči stranki je zaradi težav v poslovanju, ki so posledica splošne finančne krize, zmanjkalo sredstev, kar je tožeča stranka navedla tudi v obrazcu S1 pod rubriko - Izhodišče projekta in kratek opis, navedeno pa izhaja tudi iz Finančne konstrukcije prijavljenega projekta.

Ne strinja se z navedbami tožene stranke o smiselni uporabi ZUP, ter navaja, da v ničemer ne bi bila kršena pravica ostalih udeležencev javnega razpisa, če bi tožena stranka tožnika pozvala k pojasnitvi spornih dejstev. Vztraja pri očitku, da je tožena stranka v konkretnem primeru uporabila prosti preudarek brez zakonske podlage. Tudi ni pravne podlage za stališče tožene stranke glede skrajšanega postopka (144. člen ZUP). Očita, da iz odgovora na tožbo ni razvidno, ali je tožena stranka sodišču dostavila celoten upravni spis.

Toženi stranki očita, da je svoja pooblastila uporabila z namenom najti kakršnekoli razloge za zavrnitev vloge, direktno kršitev jasnih meril javnega razpisa in da je v postopku odločanja oblikovala nove pogoje, tožniku pa ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožniku niso bila dodeljena sredstva iz Javnega razpisa izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/08), ki zajema sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov in ga bo sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo s ciljem preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav (sklop 1).

V točki 4.1. so navedeni splošni pogoji, ki veljajo tudi za v tej zadevi obravnavani sklop in iz katerih izhaja, da mora prijavitelj v vlogi izkazati med drugim, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize in da je posloval v letu 2006 in tudi v letu 2007 z dobičkom in zmanjšanje naročil oziroma povpraševanje v prvem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007. Vsebina pogojev za sklop 1 – Razvojno investicijski projekti, je navedena v točkah 4.2.1.1., 4.2.1.2., 4.2.1.3. javnega razpisa. Iz točke 4.2.1.1. izhaja, da razvojno investicijski projekti, ki so se pričeli v letu 2008 morajo do 15. 11. 2009 doseči enega od predvidenih rezultatov, iz točke 4.2.1.3. glede višine sofinanciranja upravičenih stroškov pa izhaja, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. V zadevi je sporno, ali je tožnikova vloga na obrazcu S1 v skladu s pogoji javnega razpisa za sklop 1, ki se nanaša na razvojno investicijske projekte in v skladu z namenom ukrepa, ki je zagotoviti dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. V zadevi ni sporno, da je tožnik na obrazcu S1 navedel kot zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009. To je okoliščina, ki za stranke ni sporna in po stališču tožene stranke pomeni, da tožnik ne potrebuje sredstev iz razloga, ker naj bi projekt zaključil že 30. 10. 2009, zato je dodelitev sredstev v nasprotju z namenom javnega razpisa. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja iz razloga, ker ocenjuje, da je njegova razpisna dokumentacija in prijava skladna z javnim razpisom, ter da tožena stranka s takšno razlago krši navedeni javni razpis.

Sodišče ne more pritrditi tožnikovim razlogom, saj meni, da strokovna komisija, ki je ocenjevala vloge in je v tem pogledu enotno nastopala v svojih stališčih, tudi glede vprašanja kdaj se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje. Tudi po mnenju sodišča je pravilno prišla do zaključka, da se je v obravnavanem primeru prijavljeni projekt že zaključil in da mu zato iz tega naslova sredstva ne pripadajo, ker projekt ni pred zaustavitvijo, kar je tudi bil namen obravnavanega sklopa 1 javnega razpisa za dodelitev sredstev, ki je predmet tega spora. Za drugačno stališče tudi sodišče ne najde razlogov. Sodišče razume navedeni javni razpis na način, kot ga tolmači tožena stranka, neodvisno od tega, da sicer iz točke 4.2.1.3. javnega razpisa izhaja, da so upravičeni do sofinanciranja samo tisti stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009, kar pa tudi po mnenju sodišča ne pomeni, da se s tem datumom (30. 10. 2009) projekt zaključuje, ampak nasprotno, tako kot tudi tožena stranka razlaga, da se projekt nadaljuje tudi po tem obdobju upravičenosti stroškov, to pa iz vloge tožnika ne izhaja. Ob takem stanju stvari pa ni mogoče iskati razlogov za drugačno odločitev v izhodiščih projekta in opisu oziroma predvidenih aktivnostih po oddaji vloge do konca leta 2009 in finančne konstrukcije celotnega projekta, na kar se tožnik sklicuje, zato sodišče tožnikove ugovore v to smer kot neutemeljene zavrača. Po mnenju sodišča je tožena stranka odločila v skladu z objavljenim javnim razpisom in sodišče zavrača tudi tožnikove očitke glede diskrecijske pravice, ker v obravnavanem primeru ne gre za ta institut. Neutemeljeni so očitki, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka, saj gre v primeru javnih razpisov za posebne vrste upravnega postopka, o čemer je sodna praksa že večkrat podala svoja stališča (npr. sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1104/2003-24 z dne 14. 12. 2005). Tudi ne gre za kršitev načela zaslišanja strank in materialne resnice. Tožnik je imel možnost pridobiti informacije v zvezi z javnim razpisom, kakor tudi posredovati vprašanja na ARSKTRP, tako izhaja tudi iz točke VII javnega razpisa in je bil v tem primeru v enakem položaju kot vsi ostali prijavitelji in imel možnost pridobiti informacije, nima pa prav tožnik, ko pričakuje od tožene stranke pojasnjevanje in ugotavljanje dejanskega stanja v času, ko je potekel rok za prijavo (oziroma opravljeno odpiranje vlog), saj so pri javnem razpisu pogoji za vse enaki in ni mogoče dopolnjevanje vloge in ugotavljanje dejanskega stanja na način, kot zahteva tožnik, ker kot rečeno gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov (14. člen Ustave RS). Iz tega razloga je tudi presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga, pristojni organ pa mora pri odločanju upoštevati pravila ZUP na podlagi 2. odstavka 3. člena ZUP (odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-303/08-9 z dne 11. 2. 2010).

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Po povedanem tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.