Jedro

Revizijsko sodišče ne pritrjuje stališču, da je poseg za 5 cm v zračni prostor tuje parcele tako neznaten, da ne more biti deležen pravnega varstva. Prav v primeru, kot je obravnavani, ko gre za poseg v zračni prostor nad sosednjo stavbo, bi se utegnilo izkazati, da bi to oviralo morebitno nadzidavo; v tem primeru bi šlo za upošteven poseg, ki bi upravičeval zahtevek na odstranitev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da toženec odmakne nadzidek hiše od njegove hiše tako, da zid prizidka ne bo slonel na tožnikovi hiši in streha prizidka ne bo segala v zračni prostor njegove parcele, in da odreže streho na zadnji strani hiše tako, da nadzidek in streha ne bosta segala v zračni prostor tožnikove parcele. Ugotovilo je, da nadzidek ne sloni na steni tožnikove hiše in da sega streha le do 5 cm v zračni prostor tožnikove parcele št. 175/7 k.o..., streha na zadnjem delu hiše pa 25 cm več, kot je segal prejšnji nadstrešek stare hiše. Poseg v tožnikovo lastnino je štelo za neznaten. Odstranitev strehe ne bi bila v sorazmerju s tožnikovim interesom. Tožnikov zahtevek je ocenilo kot zlorabo pravic.

Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo tožnikovi pritožbi in je spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je tožencu naložilo, da mora odrezati nadzidek na zadnji strani hiše tako, da streha ne bo segala v tožnikovo parcele več kot 25 cm. V ostalem je zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopne ugotovitve in tudi samo štelo, da je seganje strehe za 5 cm v zračni prostor tožnikove parcele neznaten poseg, zaradi katerega tožnik ne trpi nobene škode. Kolikor sega streha na zadnji strani hiše do 25 cm v zračni prostor tožnikove parcele, gre za pridobljene pravice, kolikor pa to presega, gre za nedovoljen toženčev poseg v tožnikovo lastnino.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo, kolikor je bila z njo zavrnjena tožnikova pritožba. Uveljavlja vse revizijske razloge. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijani sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbi druge stopnje očita, da temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji. V zvezi s tem pojasnjuje, da toženčeva streha ni mogla segati nad streho tožnikove hiše, ampak je bilo ravno obratno. Zato je napačna ugotovitev sodbe druge stopnje, da je streha toženčeve hiše od nekdaj segala za 25 cm v zračni prostor tožnikove parcele in da gre torej za pridobljeno pravico. Navaja, da je toženec posegel v tožnikov zračni prostor na mestu, kjer se hiši stikata, za več kot 10 cm, ker je treba upoštevati še debelino zidu. Zato meni, da ne gre za nebistven poseg, saj mu je zdaj onemogočena adaptacija in nadgradnja hiše. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo dejanske ugotovitve, ni utemeljen. Revizija napačno pripisuje sodbi druge stopnje, da je o pridobljeni pravici strehe v obsegu 25 cm v zračnem prostoru tožnikove parcele govorilo v zvezi z odmikom nadzidka. O tem je namreč govora v zvezi z delno ugoditvijo zahtevka, ki pa se nanaša na streho na zadnji strani hiše, nasproti od vhoda (tožbeni zahtevek in izrek sodbe prve stopnje pod tč.2), ne pa na tisti del strehe, ki sega nad zid tožnikove hiše (tč. 1 zahtevka in prvostopnega izreka). Zato v tem delu revizija polemizira z ugotovitvami, ki jih v sodbi druge stopnje ni.

Z navedbami, da sega streha za več kot 5 cm v zračni prostor nad tožnikovo hišo, revizija osporava dejanske ugotovitve. To ni dovoljen revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Zato tega revizijskega ugovora revizijsko sodišče ne more obravnavati.

Revizijsko sodišče sicer ne pritrjuje stališču, da je poseg za 5 cm v zračni prostor tuje parcele tako neznaten, da ne more biti deležen pravnega varstva. Prav v primeru, kot je obravnavani, ko gre za poseg v zračni prostor nad sosednjo stavbo, bi se utegnilo izkazati, da bi to oviralo morebitno nadzidavo; v tem primeru bi šlo za upošteven poseg, ki bi upravičeval zahtevek na odstranitev. Toda tožeča stranka ni postavila takega tožbenega zahtevka. V zahtevku pot tč. 1 zahteva namreč odmik toženčevega nadzidka od tožnikove hiše tako, da zid nadzidka ne bo slonel na tožnikovi hiši in streha nadzidka ne bo segala nad tožnikovo parcelo. Zahtevek se torej glasi na odmik nadzidka, streha je vezana na ta odmik. Ker pa je bilo ugotovljeno, da se toženčev nadzidek ne naslanja na zid tožnikove hiše, je bil zahtevek na odmik zidu utemeljeno zavrnjen. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek vprašanja strehe ni mogoče obravnavati ločeno od odmika zidu. Zato v okviru zahtevka ni mogoče tožencu naložiti, da odreže streho v tistem delu, ki sega nad tožnikovo hišo (tč. 1 tožbenega zahtevka). Tak zahtevek ni bil postavljen in zato o njem ni mogoče odločiti.

Zavrnitev zahtevka na odmik nadzidka in na odstranitev strehe na zadnji strani hiše, kolikor ta sega v zračni prostor tožnikove parcele do 25 cm, je pravilna. Zavrnitev prvega zahtevka temelji na dejanski ugotovitvi, da zid prizidka ne sloni na steni tožnikove hiše, zavrnitev dela drugega zahtevka pa na dejanski ugotovitvi, da je stara hiša že imela nadstrešek v tem obsegu, da torej toženec z novo gradnjo glede tega ni spremenil prejšnjega stanja. Pri tem tožnik opira svoj zahtevek prav na trditev, da je toženec nadzidek razširil za 10 do 15 cm (navedba tožbe pod tč.2). Kolikor torej tožeča stranka zdaj uveljavlja odstranitev celotnega nadstreška, zahteva več, kot je zahtevala s tožbo.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).