Jedro

V konkretnem primeru bi bila delna fizična delitev solastnega premoženja izvedljiva, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Ker pa je predlagateljica takšni delitvi izrecno nasprotovala in ker je bilo ugotovljeno, da so med udeležencema povsem porušeni odnosi in da je dogovarjanje med njima nemogoče, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka.

Fizična delitev stanovanjske hiše z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot ni mogoča brez soglasja solastnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina ID znak 0000-000/1 razdruži tako, da se proda in kupnina razdeli med udeleženca postopka skladno z velikostjo njunih solastninskih deležev, ki znašata ½ za vsakega. Odločilo je še, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka, skupne stroške v višini 2.455,13 EUR krijeta vsak do ½, nasprotni udeleženec pa mora predlagateljici povrniti 1.227,56 EUR skupnih stroškov.

2. Nasprotni udeleženec je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in obravnavano nepremičnino razdruži tako, da se med udeleženca fizično razdeli, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je na odločitev tako kot v pravdnem postopku zaradi ugotovitve višine solastnih deležev vplivalo njegovo grdo in neprimerno obnašanje na narokih. Poudarja, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da slabi medsebojni odnosi med solastniki ne predstavljajo pravno relevantne okoliščine, ki bi lahko vplivala na zaključek sodišča glede možnosti fizične delitve nepremičnine. Za fizično delitev nepremičnine si prizadeva tudi zato, ker je nanjo navezan, hkrati pa bi bila fizična delitev nepremičnine primerna rešitev tudi za skupna otroka udeležencev, saj bi si v eni izmed enot bivanje lahko uredil njun sin. Sodni izvedenec je v svojem izvedenskem mnenju jasno in nedvoumno pojasnil, da je fizična delitev nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, možna. Možnost fizične delitve lahko opazi že popoln laik. Stanovanjski objekt je razdeljen v tri etaže, stanovanji v prvi in drugi etaži pa sta tlorisno skoraj povsem enaki, saj se je hiša gradila tako, da bi v njej lahko bili ločeni stanovanji. V prvi etaži je stanovanje že izdelano in opremljeno, saj v njem živi. Stanovanje v drugi etaži sicer ni izdelano na ključ, tloris ter vodovodne in elektroinstalacije pa sledijo stanovanju v prvi etaži. Fizična delitev stanovanjske hiše je možna in predstavlja najbolj optimalno razdružitev solastnine udeležencev postopka. Predlagateljičin interes je bil, da z minimalnim denarnim vložkom postane lastnica celotne nepremičnine, nato pa da z dvostanovanjsko hišo prosto razpolaga. Sodišče je mnenje sodnega izvedenca pri odločanju povsem spregledalo. Slediti bi moralo njegovemu dokaznemu predlogu za ogled nepremičnine. Tako bi se lahko samo prepričalo glede izvedenčevih navedb. Primarnost fizične delitve izhaja tudi iz novejše sodne prakse, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka.

6. Predmet obravnavanja je bila delitev solastne nepremičnine ID znak 0000-000/1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z zemljiščem in katere solastnika sta udeleženca vsak do ½. Način delitve solastne nepremičnine določa 70. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ta v 2. odstavku določa, da v primeru, če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Zakon torej kot primarni način delitve solastne stvari določa fizično delitev v naravi. V 4. odstavku pa določa, da če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). Na predlog solastnika pa lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmeren del prodajne cene, ki jo določi (5. odstavek). Nosilni pritožbeni očitek je trditev, da je fizična delitev obravnavane solastne nepremičnine možna in da je sodišče prve stopnje spregledalo izvedensko mnenje, ki to potrjuje. Navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen.

7. Iz izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke izhaja, da bi bila mogoča fizična delitev stavbe na dve približno enaki stanovanji, ki pa bi imeli solastne prostore (vhodni podest, stopnišče v pritličju, stopnišče v kleti, predprostor v kleti, kurilnico in shrambo kuriv), hkrati pa bi bili za obe stanovanji v solasti vsi konstrukcijski deli stavbe z vsemi instalacijskimi dovodi in odvodi, merilnimi napravami (voda, kanalizacija, elektrika, centralna kurjava) ter kurilnimi in centralnimi prezračevalnimi napravami. Možna bi bila torej delna delitev solastnega premoženja, ki je sicer mogoča oziroma dopustna, vendar pod pogojem, da je takšna volja tistih, ki ostanejo v tovrstni solastninski skupnosti. Delitev solastne stvari namreč pomeni ukinitev solastne skupnosti več oseb, ki imajo solastninsko pravico na isti stvari, cilj postopka delitve pa je, da vsak posameznik iz te skupnosti postane izključni lastnik dela te stvari. Ker je torej smisel delitvenega postopka v tem, da se solastninska skupnost odpravi, je za (delno) ohranitev takšnega skupnostnega razmerja, v katerem se bodo morala številna dejanska in pravna vprašanja, povezana z delovanjem stavbe, reševati skupno, mogoča, če je takšna volja solastnikov. Predlagateljica je takšni delitvi nasprotovala, prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da so med udeležencema povsem porušeni medsebojni odnosi, da sta kot bivša zakonca v konfliktnem odnosu in da je po izpovedi obeh med njima slaba komunikacija, medsebojno dogovarjanje pa nemogoče. Pravilno je zato zaključilo, da ob predlagateljičinem izrecnem nasprotovanju in upoštevanju navedenih okoliščin, s takšnim načinom delitve ne bi bil dosežen namen delitvenega postopka, zato ne pride v poštev. Na takšen zaključek izvedba dokaza z ogledom obravnavane nepremičnine, katerega opustitev nasprotni udeleženec uveljavlja kot bistveno kršitev določb postopka, ne bi mogla vplivati.

8. Sodišče prve stopnje je s pomočjo omenjenega izvedenca ugotovilo, da bi bila možna tudi fizična delitev z vzpostavitvijo zaključenih funkcionalnih enot, ki bi pripadle v izključno last posameznemu udeležencu, vendar ob ustreznem tehničnem posegu z razdvojitvijo električnih, vodovodnih in ogrevalnih instalacij ter namestitvijo merilnih naprav. Tak poseg pa bi po mnenju izvedenca zahteval veliko rušitvenih in ostalih del ter bi predstavljal velik strošek1. Fizična delitev s predelavo po ustaljeni sodni praksi ni mogoča brez soglasja solastnikov. Soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi oziroma adaptacijam, ki bi omogočale fizično delitev in s tem povezanimi stroški pa ni mogoče nadomestiti s sodno odločbo. Takšna predelava bi namreč predstavljala „posel“, za katerega je potrebno soglasje vseh solastnikov (peti odstavek 67. člena SPZ). Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ob nasprotovanju predlagateljice za tako obsežne posege v nepremičnino tudi fizična delitev nepremičnine na navedeni način ni mogoča. 9. V obravnavani zadevi se kot edini možen način za delitev solastne nepremičnine udeležencev izkaže civilna delitev oziroma njena delitev s prodajo in razdelitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ)2. Glede na navedeno se pritožba nasprotnega udeleženca izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP3. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

1 Navedel je npr., da bi bilo treba za razdvojitev centralnega ogrevanja zagotoviti dve kurilnici, dva kurilna kotla, vzpostaviti talni razvod, za kar bi bilo potrebno praktično razbiti celotno hišo. Možno bi bilo tudi ločeno ogrevanje z montažo toplotnih črpalk v vsaki posamezno nastali stanovanjski enoti, kjer bi šel razvod po steni, kar bi prav tako predstavljalo veliko stroškovno obremenitev, saj že cena posamezne toplotne črpalke znaša približno 12.000,00 EUR, ob tem da se po izvedenčevem mnenju postavlja še vprašanje zadostne jakosti elektrike. 2 Noben od udeležencev ni predlagal, da naj nepremičnina pripade njemu ob izplačilu drugega solastnika po ceni, ki bi jo določilo sodišče. 3 V tem postopku so se glede na prehodno določbo prvega odstavka 216. člena ZNP-1 uporabljale določbe ZNP.